Maltatal, Tamar in Makekova Kočna

Z Andrejem sva se po dolgem času navezala na štrik. Na kulturni praznik sva plezala v Maltatalu, kjer sva začela s slapom Supertrocken, ki ga zaradi počene sveče nisva dokončala. Prisiljena sva bili splezati Superfeucht. Nadaljevala sva v Wintasunu. 13.2. sva obiskala Tamar in v gneči navez splezala po navedenem zaporedju Slap za votlino, Svečo, Desni slap in Centralca. Po Žanovi objavi stanja slapov v Makekovi Kočni, ki sva jo vsak drugače razumela, sva šla splezat Čedco. Proti pričakovanju je bila dolina “pazna”, k sreči pa je pot do slapu zgazila predhodna naveza, tako pristop brez smuči ni bil prveč naporen.

Rok

 

IMG_20150213_133731_1[1]

IMG_20150213_122016-1[1]

20150215_110911[1]

Japrujirca

V sredo smo odrinili v dolino Ishince, kjer so bili cilji Urus, Toclleju in Ranrapalca. Ob dosegu baznega tabora smo zares uzivali v razgledu na Toclleraju. Ko je bila ura dve in cas bujenja sem se zbudil le jaz s polovico nog iz sotora, zvijanje v crevesju me je namvrec pognalo na stran, v sotor pa se nisem mogel vec zavleci. Po dobre pol ure so vstali tudi ostali, se dobre volje najedli in se pocasi spravljali. Ker je spravljanje trajalo predolgo, sem se zavlekel nazaj v sotor, tokrat cel in v spalko. Mrazilo me je celo v puhovki, odlocitev je bila tezka, vendar logicna. Iz kiberniranja me je zbudil Jez, ko je prisel iskat celado in me obvestil, da tudi Gasper ne gre na Urus, saj je tudi on sesut. Zazelel sem jim srece. Ob pol petih so bili nekje proti vrhu pescenega raza, upal sem na njihov uspeh. Ob pol sedmih sem se komaj spravil iz spalke in zacel pakirati za sestop v dolino, stanje je bilo vedno slabse. O svojem namenu sem obvestil Gasperja, ki se je odlocil sestopiti z mano. V refugiu sem se zamenil za klic v Huaraz za rezervacijo taksija. Tako klic kot iskanje denarja za vracilo je trajalo celo vecnost.

Pri sestopu sem prvic dozivel vedno zeljen cilj, hitreje se vzpenjati kot sestopati. Po dobrih stirih urah in pol sva le bila pri jezeru Cochapampa, Pocutje je bilo ze nekoliko bolje. Skrbelo naju ni niti dejstvo, da sem se zakalkuliral in taksi narocil dve uri pozneje, kot sem planiral. Tisti dve uri sva prespala na travi na mocnem visinskem soncu. Ravno ko me je zopet zvilo v zelodcu in sem opravljal potrebo na “samem” je pripeljal taksi. Prva misel: P…. m…. pa glih zdaj je mogo prt!

V Huarazu sma se pocutila ze olimpijsko, zacela sva ponovno razmisljati o hribih in aklimatizaciji. Sednjo bo tezko, saj sva sestopila brez opreme. Razglabljala sva kaj lahko opraviva v trekking cevljih, sigurno pa je bilo, da greva drugi dan v termalne vrelce.

No, zjutraj sva se se vedno pocutila olimpijsko, prebavne motnje so bolj kot ne bile preteklost (Janeta, hvala za vse r’cnije in spremno besedo). Pet pred dvanajsto sva se odlocila, da se ne greva razvajat, pac pa na Japrujirco (4622 m.n.v.) v Cordillero Negro. In tako je tudi bilo, pocutila sva se se naprej odlicno in sklenila, da greva jutri (31.5.) po najino robo v Ishinco in nadoknadiva zamujeno.

 

Rok

Dolinarjeva v Velikem Vrhu

V petek 7.3.2014 smo se na štrik navezali Rok Barbič, Andrej Jež (AK Ravne) in Igor Kremzer (AAO), korošči raztepeni po različnih ferajnih. Mesto vodilnega je na moje veliko veselje pripadlo meni. Smer je bila lepa in prav tako narejena za uživaško plezarijo. Ob poldne po končeni turi sem se spraševal o smiselnosti koriščenja dopusta, vendar je to misel hitro odgnal zaslužen pir v dobri družbi.

Rok

20140307_121225 20140307_121230

AGT v Begunjski Vrtači

V četrtek 6.3.14 sva s Francem Tertinekom (AK Ravne) plezala AGT v Begunjski Vrtači. Lušna smer, prave zimske razmere, ki jih je močno podpihoval veter.

Plezala sva v družbi Igorja Kremzerja in Matica Koširja.

Rok

20140306_114519 20140306_131214

 

Če zima noče k nam, jo gremo pa mi iskat v …

… doline okoli vasi Cogne. Tam je zima tudi letos doma, kar dokazuje z obilno snežno odejo in mrazom, ki ga pri nas to sezono sploh nismo bili deležni.

V drugem poizkusu mi je le uspelo dobiti zadostno število lednih navdušencev, da sem napolnil avto in v četrtek po “šihto” smo se opravili na več kot 800 km dolgo pot. Zjutraj, po neprespani noči, nas je na poti iz Aoste proti Cognam, pozdravil frišn sneg, z vsakim metrom je postajalo hladneje. Tako je v vasi Lillaz ob prihodu kazalo že prijetnih -6,5 °C. Led pa je kipel prav povsod kamor je zaneslo oko. Po jutranjem čaju, iskanju apartmaja na edini kmetiji v vasi, smo se spravili v plezalno opremo in odšli v dolino Valeille. V plezanju zaledenelih slapov smo uživali Rok Barbič, Blaž Penec, Gašper Stopar in Andrej Jež (AK Ravne) vse do ponedeljka. Ko smo se ravno dobro vplezali, smo morali spakirat in odrinit domov. Potreba po še pa je narasla. zato ne izključujemo ponovnega izleta tja, kjer je zima doma.

Zlezli:

Tuto Relativo, WI 4, 130 m, Rok & Andrej, Gašper & Blaž, 14.2.2014,

Eau des Critaux, WI 4, 35 m, Blaž & Gašper, 14.2.2014,

Erfolet, WI 5, 220 m, Andrej & Rok, 15.2.2014,

Thoule, WI 3+, 120 m, Blaž & Gašper, 145.2.2014,

A la Memorie du Bouquetin, WI 5+, 110 m, Rok & Andrej, 16.2.2014

Stella Artice, WI 5, 250 m, Andrej & Rok, 16.2.2014

Chandelle Levure, WI 4, 220 m, Gašper & Blaž, 16.2.2014

Sentinel Ice, WI 5+, 100 m, Rok & Andrej, 17.2.2014

Stella Artice, WI 5, 250 m, Blaž & Gašper, 17.2.2014

Super razmere nad planino Grohot

Z  Andrejem Ježem sva se nedeljo 26.1. ponovno odločila za obisk domačega “puklna” nad planino Grohot. Ker gre za domač teren in smeri komaj presežejo 100 metrov, sva se odločila za dolg spanec in hitrejše plezanje. Tako sva pri Bukovniku parkirala na polnem parkirišču, se spravila in odhitela za tistimi bolj zgodnimi. Očino je bilo, da sta bila pred nama Blaž in Gašper, pa tudi Cigi je bil tam nekoliko za njima. Podala sva se v vzhodni del Laneža, ker pa se nama ni dalo utirati lastne poti, sva šla po že narejeni in na poti proti vzhodnemu delu splezala nakaj smeri. Pričela sva s Smerjo pojoče travice, ki sva jo v zgornjem delu dopolnila s smerjo Kidam u desno. Sestopila po Butalski grapi, ki je namesto plezanja ponujala predvsem dričanje po zadnji plati. Čez steno sva nadaljevala s kombinacijo Naše grape in Grebena šepavega gamsa ter se po Hojnikovi spet spustila pod steno. Od tu sva nato pod steno prečila do Baklave, kjer sva zaradi slabih razmer obrnila in se podala v smer Kalvarija ter verjetno opravila prvo zimsko ponovitev. V kolikor ima kdo kakšno informacijo naj jo deli z nama. Na poti nazaj sva opravila še obvezni sestop po Detektivski smeri. Bilo je prav luštno in dober obliž na trenutne “zimske” razmere.

Rok Barbič

P1070167 P1070169 P1070170 P1070173

Slabe razmere nad planino Grohotom

Slabo vreme je tudi naju z Andrejem napotilo v Lanež, kjer razmer v primerjavi s ponedeljkom sploh ni. Dež je vlival kot iz škafa. Od GRS koče sva zavila proti Lanežu. Ko sva videla sveže moške stopinje nama je bilo takoj jasno, da je v Lanežu tudi Cigi. Sledila sva stopinjam, kar naenkrat naju pozdravi znan glas, Marta in Martina. Pod trikotno steno smo se družno odločil, da gremo po Cigijevih “stopinjah”. V delu kjer smer Pavlija Pasterke zavije desno v kamin sva midva potegnila naravnost v strmino in se na grebenu spet pridružila stopinjam predhodnika. Le-te so naju pripeljale nazaj pod steno Laneža.

 

RokLovska

Nočne Grizzly Adams, Detektivska, Večerna, Mišina in 2 x Butalska

V ponedeljek, pred ponovnim poslabšanjem vremena, sva bila z Andrejem zmenjena za plezanje nad planino Grohot.

Malo po sedmi uri zvečer sva odrinila od Bukovnika in se pred GRS kočo odločila, da greva v Lanež. Tam sva nenavezana v soju čelnih svetilk splezala Grizly Adamsa, sestopila po Detektivski, nadaljevala po Večerni smeri, Butalski grapi, se za kondicijo povzpela po Mišini grapi in ponovno sestopila po Butalski. Razmere so bili blizu idealnih.

V slabih treh urah in pol sva bila v avtu in oddrvela proti pomladanski dolini.

Rok

Lanez