Julijska plezarija

Sivi ideal, Jerebica – VI/V+, 450 m

12.7. smo z Miho in Simonom (APD Kozjak) splezali smer Sivi ideal v južni steni Jerebice. Smer je res idealna – lepa in konstantno težka😁, zaradi dežja dan prej pa je bila tudi precej mokra, v enem cugu je preko nas tekel majhen slap.

Herlec-Kočevar, Šite – V-, 500 m

Z Miho (APD Kozjak) sva 19.7. splezala smer Herlec-Kočevar v Šitah. Za smer sva potrebovala 5 ur, v zadnjih dveh raztežajih pa naju je že preganjal rahel dež. Lepemu plezanju je sledil dolg sestop, 4,5 ure 😒

Dolga nemška (VI-/III, 1000 m) + vrh Triglava

Na zadnji julijski dan sva s Tjašo splezala še Dolgo nemško smer. Po smeri sva napredovala hitro, tekoče in brez orientacijskih težav, tako da sva nekaj čez poldne že sedela na Kugyjevi polici. Na vrh sva nameravala nadaljevati po severnem razu, vendar sva se kar hitro odločila, da se raje priključiva planinski poti iz Doliča. Na vrhu sva nekaj minut počivala, potem pa se je ob močnem grmenju začel še prečudovit in kratek sestop v dolino.

Fun fact – Ker je Bora crknila, sva se domov peljala z avtovleko 😁😁

1/2 2020

Kje naj začnem… Letos se je nabralo že par smeri, za katere se je našel čas , žal ga je zmanjkalo za zapis objave tej svečani strani.

Prva smer je bila Mrtvaški pajek v navezi (Andrej, Tjaša, Matevž). Smer mi je dala po domače rečeno pasa in uzela use atome moči.

V navezi (Andrej, Robert, Matevž) smo preplezali dve smeri v Kordeževi rami vetrni raz, direktno ter v mali Raduhi ZZ.

Z Davom iz AK Ravne sva v Šmohorci preplezala Kanto, ter Stanetovo s izstopom po Spominski . V mali Raduhi Plate in Kamin pri Durcah.

Za vikend, ko je načelnik Andrej dežural na grs koči smo (Andrej, Ester, Matevž) preplezali Zagorčevo smer. Zvečer sva z Andrejem zmotila dekliščino, na koči na Grohato… bivše tabornice so pogostile s hrano in vedno bol popularni pijači “gintonic”. Zjutraj je prišel na Grohat kolega Rok, splezala sva ZZ.

Ta torek sva bila z Andrejem spet v mali Raduhi splezala sva v soparnem vremenom Steber male raduhe.

Zaenkrat je bilo to use. Za vnaprej se Vam zahvaljujem za potrpežljivost pri tej objavi.

Gorski pozdrav,

Matevž

Tolmezzo

Zaradi nestanovitvnega vremena smo morali prve visokoleteče cilje prestaviti v bližnji Tolmezzo, ki je od nas oddaljen dobre 2,5 ure. V soboto zjutraj smo se jaz, Urnavt, Šiljo ter Omar odpravili v plezališče, ki leži ob vznožju gore Strabut ob mestu Tolmezzo. Za to plezališče je potrebnih 0 min dostopa, kar nam je seveda vsem zelo odgovarjalo. Skala je podobna kot v naši Topli, tako da smo bili kar hitro aklimatizirani na stil plezanja. Prespali smo nekaj kilometrov izven Tolmezza v spodobnem hostlu. Edini minus prvega dne so bile testenine z gobami sumljivega okusa, ki jih je za večerjo jedel Šiljo.

V nedeljo smo se sprehodili do plezališča Avostanis, ki leži na 1940 m.n.v. Parkirišče je bilo na 1500m.n.v., tako da smo kar prijetno plačevali za ničelni dostop prvega dne. Zelo hribovski tip plezanja nam je od začetka povzročal malo težav, da smo se navadili, da noge res držijo. Definitivno je to plezališče, ki bi ga še rad obiskal, kajti plezanje je kar vrhunsko, ko se malo navadiš. Se pa postavlja vprašanje, kdaj bom spet imel motivacijo hoditi 1h v hrib za dnevno frikanje… mogoče bi se splačalo kakšen dan bivakirati s kravami, will see.

Turska gora

Včeraj, 5.7.2020, sva s Primožem (AO TAM) splezala Direktno zajedo v Turski gori (VI-/V-, 300 m), ki je bila že dolgo na seznamu želja. Dan je bil vroč, muhe tečne :D, skala dobra, zajeda pa čisti užitek – konstantna, strma in s popolno razporeditvijo stopov ter grifov.

Milijarda

V soboto, 27.6.2020, sva z Denisom splezala Milijardo (V+; 500 m) v Rjavini. Plezanje je strmo, z dobro skalo in navdušujočo izpostavljenostjo. Prav tako so nabiti vsi štanti, najde pa se tudi še kar nekaj vmesnih klinov. Najlepše bi bilo, če bi se smer nad kaminom (ki vseeno ni tako zelo krušljiv) končala in ne bi bilo treba plezati zadnjih treh raztežajev, ki so iz vidika krušljivosti grozni, kar nama je vzelo kar nekaj časa in še več živcev. Plezanje po grebenu od izstopa smeri proti vrhu Rjavine, je tudi trajalo dlje kot opisana ena ura. Vendar je sam greben lep, z lepimi razgledi na Krmo in Kot, na najini strani pa je bilo tudi oblačno in rahlo megleno vreme. 

Steber revežev

Danes, 24.6.2020, sva z Denisom splezala Steber revežev v Zadnji Mojstrovki (V-/IV+; 500 m).

Po “globokem” spancu na Vršiču, lepem sončnem vzhodu in tečnemu pristopu, ob 7 že vstopiva v smer. S prvim raztežajem začne Denis, ko opraviva s kaminom se odveževa in do plat po lahkem skrotju plezava nenavezana. Naslednji raztežaj pripade meni, ta raztežaj pa je tudi edini kjer sva oz. sem imela težave z iskanjem smeri, in kjer sem se ponovno spraševala, zakaj v mojih raztežajih nikoli ni toliko klinov kot v Denisovih :D. Plezanje nato poteka po res odlični skali in čudovitih platah, vse do ključne zajede, katero mi je Denis prepustil in je res odlično nabita. Smer zaključiva s tremi raztežaji lahkega plezanja po sistemu zajed in kaminov. Na vrhu naju je za kratek čas obsijalo sonce, vendar sva bila vesela, da ga je ob sestopu zakrila megla.

Jesih – Potočnik

V soboto, 13.6.2020, sva z Denisom splezala smer Jesih – Potočnik (IV/III, 500 m) v Debeli peči. Smer za dušo, z lahkim plezanjem ob lepih razgledih na Krmo.

Kogel

S Tjašo sva v nedeljo (24.5.) plezala Kranjsko varianto smeri Česnovar – Srakar v Koglu (V+/IV, 230 m). V smeri sva bila sama, čeprav je steno Kogla napadalo kar sedem navez. Smer ima res dobro zračnost, zaradi dežja prejšnjo noč pa je bila v ključnih delih mokra in sluzasta, kar nama je zadnja dva raztežaja močno otežilo.

Spomladansko ogrevanje

Konec omejitev gibanja na mikro občine ter ugodno vreme je končno omogočilo začetek skalne sezone. V četrtek (7.5.) sva se tako s Tjašo odpravila v “domačo” Peco, kjer sva v varnem zavetju svedrovcev splezala smer Jugoslovanski prvak Brane (6b, 140m). Gre za lepo smerco v dobri skali, ki jo malo začini previsen bolder – ravno to za kar smo čez zimo trenirali 🙂

Ker je sledil lep vikend smo se s Simonom in Miho (oba APD Kozjak) že v soboto odpravili proti bivaku pod Špikom, kjer smo se naspali kot pravi frikoti (do pol 8h zjutraj), nato pa nas je prijazna skrbnica pogostila še s kavo in žganjem za katerega smo vsak po svoje ugibali kaj bi bilo. Tako smo se navsezgodaj ob pol 9h odpravili proti steni in bili vseeno prvi, za nami sta namreč primaširali še 2 navezi. Napadli smo Lijak (VI+/V-VI, 250m), ki se je izkazal za odlično, uživaško plezarijo. Vsaka čast prvim plezalcem ki so “zarinili” v najtežji raztežaj. Pod steno smo se vrnili s 4 spusti ob vrvi, turo pa kronali s čevapi v Walterju.

Ker je bila napoved tudi za nedeljo precej obetavna (vsaj za KSA) sva se z Mihom odpravila v Vežico, kjer sem imel v Akademski smeri (VII-, 200m) neporavnane račune še od lani. Na dostopu naju je sicer hladil rahel dež, kar pa naju ni pretirano prestrašilo. V smeri sva bila sama, vsega skupaj pa je bila v celotni steni le še 1 naveza v GG-ju. Uspešno splezano smer sva zaključila s pivom in golažom/joto v pri domu v Kamniški Bistrici.

Jugoslovanski prvak Brane
Večerja
Simon v Lijaku
Akademska
Miha v detajlu Akademske
Kamnita lestev v detajlu dostopa

60. Tradicionalni spust izpod Raduhe

V imenu organizacijskega odbora sporočam, da 60. Tradicionalni spust izpod Raduhe, ki je bil predviden za ta vikend in smo z velikim upanjem čakali na več snega, zaradi pomanjkanja le-tega žal odpade.