Sporočamo vam žalostno vest, da se je včeraj, 17. januarja popoldne od nas poslovil naš član, vrhunski alpinist Grega Lačen. Usoden je bil zdrs pri sestopu z Mlinarskega sedla nad Češko kočo na Jezerskem, kjer je plezal z izkušenim alpinističnim kolegom s Koroške.
Z globoko žalostjo v srcu izrekamo iskreno sožalje vsem njegovim!
Več o našem prijatelju si lahko preberete na:
https://www.pzs.si/novice.php?pid=13995
AK Črna na Koroškem
Danes (30.12.2019) sva z Alešom pikala nad Logarsko dolino. Splezala sva Vzhodno smer, ki je bila odlična izbira za (zelo pozen) začetek zimske sezone 🙂
Naslednje leto bo Planinsko društvo Črna na Koroškem organiziralo tradicionalni 4. planinski filmski večer E. M. Savellija. To se bo zgodilo v petek, 14.2.2020 ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Črni na Koroškem.
Zasnova večera ostaja takšna kot je bila v izvirniku za prvi večer in sicer: v prvem delu bodo prikazani filmi E. M. Savellija, v drugem delu pa aktualni dosežki ali doživetja ali filmski zaznamki koroških alpinistov, planincev, hribovcev, gorskih kolesarjev, turnih smučarjev, idr.
Da bi ta drugi del bil čim bolj aktualen in zanimiv se poslužujemo tega javnega razpisa: POZIVAMO VSE , KI SO V TEM LETU, V PRETEKLEM LETU ALI DVEH, TREH, ALI TUDI PREJ USTVARILI KAKŠEN VIZUALNI ZAPIS IN ŠE NI BIL PRIKAZAN NA TEM VEČERU, DA NAM SE JAVIJO IN BODO POD POGOJI TEGA RAZPISA VKLJUČENI V PROJEKCIJO NA PLANINSKEM FILMSKEM VEČERU.
Pogoji razpisa so sledeči:
– Prispevek je avtorsko delo prijavljenega, prijavljeni pa je iz Koroške, posneto pa je dogajanje na Koroškem ali kjerkoli po svetu;… lahko pa je prijavljeni akter v prispevku in je iz Koroške, prispevek pa je posnel nekdo drug na koroškem ali kjer koli po svetu;… ali pa je koroško pokrajino oz. aktivnost v njej posnel avtor od drugod
– Vsebina prispevka mora biti vezana na planinsko tematiko, v najširšem smislu
– Prispevek je lahko v obliki video filma ali digitalnih fotografij
– Zaželeno je, da ima prispevek zvočno podlago, ni pa nujno; po želji boste prispevek na predstavitvi lahko komentirali
– Prispevek mora biti praviloma v časovni omejitvi od 3 minut do 20 minut, po dogovoru so možne izjeme.
– Prispevke pošljete do najkasneje 31.12. 2019 na email: marijan.lacen@guest.arnes.si ali pa prej pokličete in se vse potrebno dogovorimo, na: 041 731 086, ali pošljite po pošti na: Marijan Lačen, Lampreče 4, 2393 Črna na Koroškem
– Komisija za filmski večer pri PD Črna si pridržuje pravico odločanja, kateri prispevki bodo objavljeni oz. predstavljeni na večeru
– Prispevkov oz. njihove projekcije ne bomo honorirali, na vašo željo vam jih bomo vrnili
Verjamemo, da je v preteklih letih marsikdo ustvaril kakšen zanimiv planinski vizualni zapis… in zakaj bi ta ostal neopažen, zakaj ga ne bi videlo več ljudi…zato vas pozivamo, da se odzovete na naš razpis, saj ta večer v svoji četrti izdaji resnično postaja vse bolj vse-koroški!
Prosimo, da upoštevate rok prijave, 31.12.2019.
Nasvidenje 14. februarja 2020 v Črni na Koroškem !
november, 2019 Upravni odbor Planinskega društva Črna na Koroškem
Lepo povabljeni ta petek, 29.11.2019 ob 19.00 uri v Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem na potopisno predavanje DENALI 2019.
Lepo po vrsti. Preden se zgodi tabor v Vipavi, se spomnimo tabora v Paklenici, ki se je zgodil zadnji vikend v septembru in je bil skupni tabor AK Slovenj Gradec, AK Ravne in AK Črna. Iz AK Črna smo se tabora udeležili Andrej Jež, Denis Arnšek in jaz, pridružila se nam je članica AO TAM, Tjaša Kolar. V petek smo opravili s službo in potem s prijetno potjo in še bolj prijetno namestitvijo.
V soboto zjutraj so se Andrej z Gregom Lačnom ter Denis s Tjašo zagnali v kanjon, jaz pa sprva za šoferja in nato proti morju (nato še tudi z velikim veseljem v kanjon). Andrej in Grega sta v severni steni Anića kuka preplezala Enigmo (7b+, 190 m), Tjaša in Denis v taisti steni Ljubljansko (6a+, 220 m) ter Centralni kamin, (5a+/b, 180 m) v Velikem Ćuku.
Jaz sem si privoščila jutranje plavanje v morju in prijeten dopoldanski klepet na plaži.
Popoldne sva z Andrejem zlezla Nosoroga, (4b+, 150 m) v Kukovih izpod vlake, verjetno najboljše ogrevanje, greben mi je bil zelo všeč.
Nato smo večer preživeli pri Dinku ob izredno dobri hrani in pijači in kar pomeni največ, v dobri družbi. V srečanjih z ravenčani ter slovenjgračani ta dan ter ostala dva, smo neizmerno uživali. In so nam prehitro minila.
V nedeljo smo preplezali Sjeverno rebro, (4b/b+, 170 m) v Velikem Ćuku, zame še lepši greben, posebej mi je bilo všeč, ker smo šli skupaj. Najprej sta se vanj pognala Denis in Tjaša, za njima Andrej in jaz. Mogoče se mi je zdel za odtenek težji od včerajšnjega zato, ker ima Andrej v lažjih smereh očitno navado, da zleze dva cuga skupaj, kadar mu štrik dopušča. 70 metrov pa da nekaj manevrskega prostora, sploh v Pakli. Takrat se lepo vidi, kako je kdo kondicijsko vzdrževan.
Po zadovoljnem prihodu iz kanjona, smo spakirali in se v petdesetih procentih odpravili na zame obvezen skok in nujno plavanje v morju. Neizmerno paše, če prideš iz take že čisto jesensko-temperaturne Črne v še poletno Paklenico oziroma Starigrad in seveda nam je bilo toplo, lep del poletnega sonca smo ujeli.
Za delanje skominov vsem, ki smo jih pogrešali in ostalim, ki palite na to, poleg trenutkov v slikah, še dve povezavi, kjer je še nekaj o skupnem taboru.
Katarina Radovič
http://www.akravne.si/2019/10/02/pakla-3/
Kaj vse je še,…
V nedeljo smo se navezali Jež – Radovič – Povsod. Plate sem preplezala drugič. Prvič sem jih pred petnajstimi leti v navezi z očetom in Jurijem Gorjancem. Takrat so se mi zdele lažje. Dober teden dni nazaj, sem si zaželela, da bi pred zimo še čez Plate… Nekaj dni prej sva se srečala z Urbanom in je bila prava energija in sem za »ziher« poklicala še Andreja. Takoj je bil za. Sicer je imel Andrej v nedeljo še foto akcijo s Tomom Jeseničnikom in sva ga z Urbanom v dobri družbi moje mame in še nekaj planincev ter oskrbnikov počakala na koči na Grohotu. Je prišel še ravno pravi čas in smo se napravili za Plate. Štartali smo v čudovitem jesenskem soncu, ki se podaja na pot čez nebo opazno nižje. Živine ni več na Grohotu, v senci je po travnikih – pašnikih še močna slana tudi sredi dopoldneva in macesni so se tik pod steno že rahlo obarvali, v svojih zlatih barvah najbolj zgodnji nakazujejo prihod živopisane jeseni. Nekateri redki listavci že postrežejo z rumeno in rdečo vendar vsem, ki se veselimo obarvanih macesnov in jesenske mavrice, sporočam, še je čas… ravno prihajajo ti dnevi. Ta vikend nas je sonce pospremilo do koče gorskih reševalcev, ki je nekako samevala.
Z zanimanjem nas je spremljala mama, ki je bdela nad nami dokler ji je megla v steni dopuščala in je potem zvečer komentirala: »Zdaj pa končno vem kje so Plate!« In se nas je dalo spremljati čez Plate.
Moram nekaj pripomniti… Vem, da bi lahko kdo komu »trugo« poslal s kakšnim sms-om s telefona, ki pač že ima vse ta sporočila v obliki slikic, če bi se mu tako veselo javljal s štirkico, vendar so Plate ena najlepših smeri v Raduhi in ponosna sem, da sem v nedeljo popoldan tam prijemala skalo. Kamen je že precej hladen povsod in mestoma vlažen. Vmes na okroglih stopničkah pozdravlja »snegec-ledec«, ki izgleda kot »babja jeza«, spokojno pospravljena ravno na pravo poličko. Severna stena Raduhe se mi s svojo ostro štirko izkaže v popolnoma drugačni svetlobi kot topli in suhi štirici v Paklenici pred tednom dni. Kako drugačna je velebitaška štirka in kopanje v morju po njej nasproti naši domači Raduhi. Iz smerce naj navedem še to, da je lepo opremljena, je navrtana na približno 5 metrov, da niti frendov več ne rabiš. In vendar je bilo meni užitek gledati te stare kline in spoštovati tiste, ki so jo splezali pred nami, ko še ni bila navrtana. Da ne omenjamo spoštovanja vsem, ki se podajo v težje, neopremljene smeri. O Platah še to, da jih je Andrej ta dan označil za lep popoldanski sprehod, Urban je rekel, da je bilo ful fajn in da bi še šel, jaz sem uživala in sem hvaležna za to lepo nedeljo.
ali Gesäuse je nacionalni park v sosednji Avstriji. Praktično na našem dvorišču, komaj dobri dve uri vožnje od doma, se nam ponuja raznovrstno plezanje v prvorazredni skali. Ne vem zakaj mora vedno miniti nekaj let, da se ponovno odpravim tja in znova ugotavljam kako dobro je in zakaj me toliko časa ni bilo?
Tokrat sem našel res noro smer v konstantno previsni severni steni Zinödla. 450 m, ocena VIII in obvezno VIII. Skoraj vsi raztežaji so težji od VII, le prva dva VI, ocene pa so kar konkretno našpanane. V raztežajih so od dva do šest svedrov, ostalo varovanje pa si urediš s friendi. Škoda, da tistih par svedrov tiči med raztežaji, saj se ves čas smeri pne čudovita razpoka! Smer je šla na pogled, kljub mokroti v enemu VIII- raztežaju, ki pa mislim da je redko kdaj suh.
V veselje mi je bilo, da sem lahko imel za soplezalca končno enega perspektivnega, plezanja željnega in našutanega mladinca, z letos preplezanimi že par 8a-ji in sicer z našega konca, Koroške! Vid Urnaut, je tokrat prvič plezal več raztežajno smer, prvič je držal v roki frienda in največ kar je do danes v enem dnevu splezal je bilo max osem smeri, najbrž ne daljših od 20m. Tokrat pa 11 raztežajev, povprečno 45m dolgih. Kljub temu, da mu en raztežaj ni uspel prosto, je vse opravil z odliko in pokazal da je iz pravega testa! Upam, da bo to znal izkoristiti.
Grega Lačen
Letos mineva 50 let od prve alpinistično plezalne aktivnosti v Slovenj Gradcu.
V okviru praznovanja obletnice, Vas Alpinistični klub Slovenj Gradec v soboto, 7.
septembra, prijazno vabi na aktivno druženje (plezalni piknik), ki bo potekalo
pod Burjakovimi pečmi v Topli.
Pred uradnim delom ob 17:30, Vas vabimo, da se vsi plezanja želnji od 13.00
naprej pridružite pri plezanju smeri ali balvanov. Ob 16:30 se bojo najhitrejši
pomerili v hitrostni tekmi »Platka 2019«, nato pa bomo okoli 17:30 skupaj pregledli
nekaj preteklih dogajanj, ki je zaznamovalo naš klub, da smo lahko na ta dan
skupaj.
Vsi, ki boste plezali, prinesite svojo opremo. Plezanje je na lastno odgovornost. Za
hrano in pijačo bo poskrbljeno, za zabavni program pa tudi.
Prosimo, da potrdite svojo udeležbo na (info@alpklubsg.si)
Vljudno vabljeni!
Alpinistični klub Slovenj Gradec
Včeraj se je v čudoviti dolini Tople v plezališču Burjakove peči, v prekrasnem sončnem dnevu zgodil “Mastn grif CCCT 2019”. Na tekmovanje se je skupno prijavilo 22 tekmovalcev. Tekma se je začela ob 11. uri in je po vsej steni privabila tekmovalce, ki so se skušali v lažjih in predvsem težjih športnoplezalnih smereh. Z veseljem objavljamo sledeče rezultate:
MOŠKI:
ŽENSKE:
FANTJE:
DEKLETA:
PARAPLEZANJE:
Vsem tekmovalcem ISKRENO ČESTITAMO!
V čast si štejemo, da se je tekme udeležil paraplezalec Matej Arh in mu ob tej priliki posebej čestitamo!
Čestitke gredo tudi vsem udeležencem “šprinta na Platko”, ki so jo najboljši osvojili z naslednjimi časi:
Vzdušje na tekmi je bilo fantastično, ob takih naravnih lepotah ter plezalskih nagnjenjih, ob dobri družbi in dobri hrani ter pijači, drugače tudi ne more biti.
Iz srca se zahvaljujemo ekipi Mastnega grifa, ki je ves teden pridno delala na terenu, Cirilu Burjaku, ki je posodil prostor, Marku Srebotniku za ozvočenje in glasbo, Lovskemu društvu Koprivna – Topla za prvovrsten golaž in Luki Kotniku za vodenje programa.
Velika zahvala gre tudi vsem sponzorjem: Občina Črna na Koroškem, FIS gradnje, VertikalaX, Zavarovalnica Sava, Matej Komar Mosquito Hair Salon and Academy, Keber s. p., Enduro, Okrepčevalnica in picerija Kurnik.
HVALA LEPA VSEM!
Slike pa naj tokrat govorijo same zase! Avtor fotografij je Andrej Špiler! Hvala najlepša!
Najprej pri očaku, v katerem sva z Georgom pretekli vikend splezala Na drugi strani časa (VIII), ki se konča na Skalaškem turncu, v zgornjem nadstropju pa sva nadaljevala po Srpu (VII), ki se začne na vrhu Gorenjskega turnca. Za skupnih 1.000 m sva porabila 11 ur. Smer sem preplezal prosto na pogled, razen najtežjega raztežaja, ki je šel v drugo.
Vikend poprej pa sva plezala v Dolomitih, na področju Civette, natančneje v Torre Venezia. Izbrala sva si smer Rondo Veneziano (IX-, 450 m). Najtežji raztežaj, ki je “bulder” čez streho ni šel v prvo prosto, ni pa bilo volje ponavljati.
Grega Lačen
(fotke so iz Triglava)
