“Mastn grif 2019”

Informacije ter pravilnik rekreativnega tekmovanja »Mastn grif 2019«

 

1. Razpis in urnik tekmovanja

V soboto 17.8.2019 bo potekalo tekmovanje »Mastn grif 2019« v plezališču Burjakove Peči v Topli. Tekmovalci se bodo pomerili v športnem plezanju na naravni steni. Tekmovanje je odprtega tipa, torej se lahko prijavi vsak, ki ima potrebno osnovno znanje športnega plezanja.
Prijave se zbirajo pred dogodkom z možnostjo prijave na e-poštni naslov plezalna.sekcija@gmail.com. Lahko se prijavite tudi na telefonski številki: 040 538 170 (Andrej Jež). Prav tako bo možna prijava na dan dogodka. V primeru prijave pred samim dnevom dogodka je cena za prijavo 10 €, v nasprotnem primeru pa 15 €. V ceno je vštet en topel obrok ter brezalkoholna pijača.
Tekmovanje se bo začelo ob 11 uri, tekmovalci pa bodo nato imeli 5 ur časa, da prosto splezajo čim več smeri. Po koncu prvega dela tekmovanja se bo najboljših 6 tekmovalcev in tekmovalk uvrstilo v finale, kjer se bodo pomerili v izbrani smeri (smer izbere organizator). V primeru, da finalno smer uspešno prepleza več tekmovalcev, se bodo pomerili še v dodatnem »super finalu«.
Po koncu finala se bodo lahko tekmovalci pomerili še v hitrostnem plezanju smeri »Platka«. Najhitrejši čas bo nagrajen z akumulatorjem!
Nazadnje bodo pod sojem žarometov podeljene nagrade za najboljše plezalce!
Za najmlajše ter začetnike, bodo v 4. smereh pripravljene vrvi, da bodo lahko plezali brez znanja vpenjanja (“top rope”). Zaželjeno je, da najmlajše/začetnike prav tako spremlja nekdo, ki ima znanje varovanja, kajti organizator ne more zagotoviti dovolj osebja, da bi lahko vseskozi varovali.
Pomembno!
• Sodelovanje na tekmovanju je na lastno odgovornost!
• V primeru slabega vremena, se tekmovanje prestavi za en teden. Torej na dan 24.8.2019.

2. Pogoji za prijavo tekmovalcev

Vsak prijavljeni tekmovalec mora imeti spremljevalca, ki ima znanje varovanja. Ta oseba je lahko sotekmovalec ali nekdo, ki bo prijavljenega tekmovalca varoval tekom tekmovanja (starš, prijatelj,..). Brez spremljevalca prijava ni mogoča, kajti na tekmovanju ne bo dovolj organizatorjev, da bi lahko varovali vse tekmovalce.

2.1. Znanje

Osnovni pogoj za prijavo na tekmovanje je osnovno znanje športnega plezanja. Osnovno znanje zajema obvladovanje sledečih tehnik:
• Varovanje soplezalca. Varujete lahko s poljubnim varovalnim pripomočkom (GRI-GRI, Reverso, ATC,..).
• Plezanje v vodstvu. Pravilno vpenjanje kompletov pri napredovanju.
• Znanje izpenjanja kompletov.
• Prevezovanje na vrhu smeri.

2.2. Oprema

Za tekmovanje potrebujete lastno opremo, ki se uporablja pri športnem plezanju.
Plezalni čevlji.
Plezalni pas. Vsak izmed prijavljenih tekmovalcev mora imeti svoj plezalni pas.
Varovalni pripomoček. Poljubna izbira.
Kompleti. Kompletov morate imeti dovolj, da lahko vpnete vse svedrovce v izbrani smeri.
Plezalna vrv. Ena vrv na dvojico. Podobno kot pri kompletih, morate sami presoditi ali je vaša vrv dovolj dolga za izbrano smer. V plezališču Burjakove peči so nekatere smeri daljše kot 30m, torej je priporočljivo, da je vrv daljša od 60m.
Magnezij vrečka ter magnezij. Priporočljivo.
Čelada. Po lastni presoji.
Možna bo tudi izposoja varovalnih pripomočkov ter kompletov (v omejenih zalogah).

3. Pravila tekmovanja

3.1. Izbira smeri

Na voljo so vse smeri, ki imajo ime ter oceno. To so načeloma smeri, ki jih najdete v športnoplezalnem vodniku ali na spletni strani www.plezanje.net. Izjema so finalne smeri, ki se v rednem delu tekmovanja ne plezajo (te smeri določi organizator), ter smeri, ki so namenjene za plezalce začetnike in otroke (to so smeri, ki imajo že napeljano vrv in se plezajo samo na »top rope«).

3.2. Način plezanja

V panogi športnega plezanja je cilj splezati smer prosto. Enako velja tudi na tem tekmovanju. Da vam smer prinese točke, jo morate splezati prosto. Prosto plezanje se imenuje način plezanja, pri katerem uporablja plezalec za napredovanje samo svojo moč, znanje, naravne razčlembe ter trenje, ki ga omogoča skala oziroma stena. Vsi tehnični pripomočki služijo izključno samo za varovanje.
V smeri je potrebno vpeti vse svedrovce. Če svedrovcev ne vpenjate, vas lahko organizator po predhodnem opozorilu kaznuje z izključitvijo.

4. Točkovanje

4.1. Prvi del

Vsaka smer ima dodeljeno število točk, glede na njeno oceno. Vsak tekmovalec si sam zabeleži smeri z ocenami, ki jih je splezal prosto. Po koncu tekmovanja nese tekmovalec seznam splezanih smeri do organizatorja. Organizator nato sešteje število točk, ki si jih je plezalec prislužil s prostim plezanjem smeri. Med točkovanjem splezane smeri na način z rdečo piko, na flash, ali na pogled, zaenkrat ni razlike. Vsaka splezana smer šteje samo enkrat. V spodnji tabeli so ovrednotene ocene smeri.

OCENA TOČKE OCENA TOČKE
4a 1 7a 60
4b 2 7a+ 75
4c 3 7b 90
5a 10 7b+ 105
5b 12 7c 120
5c 14 7c+ 135
6a 20 8a 200
6a+ 25 8a+ 250
6b 30 8b 300
6b 35 8b+ 350
6c 40 8c 400
6c+ 45 8c+ 500
9a 1000

4.2. Finale

V finalu se pleza smer, ki jo izbere organizator. Točkovanje v finalu je enako kot na uradnih tekmah v težavnosti. Višji oprimek torej prinese več točk h končnemu rezultatu. V primeru, da ima več tekmovalcev doseženo enako višino, se pomerijo v super finalu. Super finale poteka na enak način kot finale, le da v drugi, težji smeri.

5. Skrb za okolje

Vsak obiskovalec oz. tekmovalec je sam odgovoren za svoje odpadke. Na mestu tekmovanja bodo pripravljene vrečke za smeti, kamor se naj odlagajo odpadki. Zaželeno pa je, da čim več smeti tekmovalci/obiskovalci sami odnesejo nazaj v dolino.
Vsakršno odlaganje smeti v naravo je prepovedano, in se bo »kaznovalo« z izključitvijo tekmovalca.

 

Spisal: Gašper Fašun

Lofoti

Konec junija smo se za mesec dni odpravili na družinsko potovanje po Skandinaviji. V skupno 8.800 prevoženih kilometrih nas je pot vodila v Copenhagen, prestolnico Danske, čez Oresundski most v Malmo, preko Göteborga v Oslo in do nekoč norveškega glavnega mesta Bergen ter naprej čez nešteto fjordov do Trondheima in do mesta Bodø, ki služi kot izhodišče trajekta na Lofote.

Vsi prejšnji postanki so trajali največ dan, na Lofotih pa smo se ustavili za teden dni. Plezanje v teh granitnih stenah me je povsem očaralo, zaradi mojega nepoznavanja področja nisem pričakoval takšne visoke kakovosti okoliškega plezanja, da o prečudovitih razgledih sploh ne zgubljam besed. Če sem prej mislil; Lofote je potrebno videti, lahko zdaj z gotovostjo trdim, na Lofote je potrebno hoditi plezati! Dodatna fascinacija pa je, ko prestopiš arktični krog in ti sonce sveti celih 24 ur. Ni se potrebno spraševati kdaj boš vstal, ne nastavljaš si budilke in se ti nikamor ne mudi.

S kolegom Georgom, ki se nam je pridružil teh par dni na Lofotih sva opravila tri lepe vzpone. Za privajanje in spoznavanje s tukajšnjim načinom plezanja sva izbrala najbolj znano klasiko Vestpillaren direct (VI) v gori Presten, ki se takoj nad morjem strmo dviguje do slabih 500 metrov.

Naslednji vzpon sva opravila prav tako v Prestnu in sicer smer Codfather (VIII-). Ime avtorja smeri mi je dajalo slutiti, da bo šlo za resno plezanje, kar se je kasneje tudi izkazalo. Mick Fowler, ki je potegnil drzne linije po praktično vseh gorstvih sveta se je podpisal tudi na Lofotih.

Za zaključek plezanja na Lofotih sva izbrala Vågakallen, goro, ki se ponaša z dolgim dostopom in sestopom ter navpično 600 metrsko steno. Bonattijev steber Lofotov so proglasili granitni steber imenovan Storpillaren, ki zaznamuje severno stran te gore. Prva smer, ki so jo preplezali v njem pa Storpillaren direct in ta je bila najin cilj. Kakor prejšnji dve smeri je bila tudi ta povsem »trad«, torej s sprotnim nameščanjem varoval kot so friendi in zatiči. Plezanje je bilo ves čas konstantno okoli VII, najtežji raztežaj pa je bila poševna poka v rahlo previsni plošči z oceno VIII-. Kljub vsemu pa daje največji priokus resnosti ture pred zadnji raztežaj, ki je ocenjen s VII in ga je potrebno v velikem delu preplezati brez varovanja, saj gre za gladko in nerazčlenjeno navpično ploščo, brez možnosti nameščanja varoval. Večina navez se zaradi tega odloči, da izpusti zadnja dva raztežaja ter preči v desno in po krušljivem skrotju do roba stene, kar iz mojega stališča predstavlja neuspeli poskus! Midva sva za vzpon potrebovala 13 ur od avta do avta, kljub temu da vodniček opisuje da gre za dvodnevno turo.

Naše potovanje se je nadaljevalo še preko Finske, s trajektom iz Helsinkov v Stockholm na Švedskem. Ne plezalni del poti je prekinil en plezalni intermezzo na Švedskem, na področju Bohusläna, severno od Göteborga. Gre za kar obsežno področje z eno ali več raztežajnimi smermi, v granitu. Večina smeri so »trad« poči, še sidrišča so redko opremljena. Vredno obiska!

Grega Lačen

Levo od plat – Raduha

Včeraj sva se z Andrejem Gradišnikom odpravila plezat v domačo Raduho. Za cilj sva si izbrala smer “Levo od plat VI/V+” (oz. je izbral Andrej, ki je Raduho prečesal po dolgem in počez). Smer po prijaznem začetku, v srednjem delu vstopi v strmi svet, ki ponudi tri raztežaje lepega plezanja. Najbolj pa se mi je v spomin vtisnila prečka v plati nad drugem težkem raztežaju, ki zaradi malo bolj “redkega” varovanja zahteva malo več zbranosti, kot bi drugače. Smer je očitno malo zapostavljena (kar se mi zdi škoda), saj je v drugem težkem raztežaju poka po kateri se pleza, kar precej zaraščena.

V glavnem prijeten plezalski dopoldan!

Jutranji pogled na Malo Raduho.
Začetek težav.
Zaraščen drugi težji raztežaj.
Konec težav.

Direktna

Včeraj, na zadnji junijski dan sva s Primožem splezala Direktno v Špiku. Za smer sva z obvozom vstopa (zaradi snega) potrebovala dobrih 7 ur in posledično sestopala v največji vročini. Skala je že v spodnjem delu solidna, v zajedi pa skoraj odlična (meni osebno bistveno boljša kot npr. v Kovinarski v V. Mojstrovki ki sva jo s Tjašo plezala 1 teden prej).

Primož na konju 🙂

 

Smer delno poteka ob zajedi

Izstopno okno
Zadnji trenutki užitka

GG

Včeraj (8.6.) sva s Tjašo plezala smer Geršak Grčar v Vežici. Malo daljši dostop očitno uspešno rešuje težave z gnečo, tako da sva ta dan imela smer (pa tudi steno) samo zase. Kar se tiče same smeri, pa so Miheličevi hvalospevi za spremembo upravičeni.

*Pot čez Presedljaj je verjetno najhitrejši sestop, če jo dovolj hitro najdeš med borovci 🙂

 

Kaj pa zdaj?     A, sej gre :)

To je to

 

Ko bi bil mal bolj gibčen...
Ko bi bil mal bolj gibčen…
Za pogumne
Za pogumne

59. TRADICIONALNI SPUST IZPOD RADUHE

59. Tradicionalni spust izpod Raduhe

V nedeljo, 17.3.2019 ob 10 uri, v Grohotu pod Raduho.

Vabljeni gorski reševalci, alpinisti, turni smučarji, planinci in vsi ljubitelji gora.

POTEK TEKMOVANJA:

PROGA 1 »srednji čas«: Dvojica starta pri planinski koči na Grohotu in se s smučmi po označeni poti vzpne do mesta, kjer si snameta kože za vzpenjanje in med vratci odsmučata do cilja pri Koči na Grohotu. Tekmovalca morata v cilj presmučati skupaj. Limit proge bo določen pred startom.

PROGA 2, tradicionalni spust »najhitrejši čas«: Tekmuje naveza dveh tekmovalcev. Takoj po startu se spustita po vrvi čez skalni skok, si pritrdita smuči, se navežeta na vrv in v navezi odsmučata po označeni progi do cilja. Tekmuje se v dveh kategorijah: moška in ženska naveza.

OBVEZNA OPREMA:

Vsak tekmovalec mora imeti turno-smučarsko opremo, kože za vzpenjanje, čelado, plezalni pas, pripomoček za spust po vrvi, nahrbtnik, osebno prvo pomoč, pomožno vrvico in dve vponki. Za vsak manjkajoči del opreme se ekipi prišteje 1 kazenska minuta.

RAZGLASITEV REZULTATOV: Uro po koncu tekmovanja.

PRIJAVE: do petka, 15.marca , na grs.koroske@gmail.com, oz. na dan tekmovanja med 8. in 9. uro v Grohatu. Prispevek za startnino na tekmi se lahko poravna v soboto ali na dan tekmovanja. S prispevkom je mogoče tekmovati na obeh progah.

Vodstvo tekmovanja si zaradi varnosti tekmovalcev pridržuje pravico do spremembe pravil.

 Tekmuje se na lastno odgovornost.

V soboto, 16. marca ste vabljeni na družabni večer. Udeležencem družabnega večera je organizator priskrbel brezplačna prenočišča v Koči na Grohotu.

Lep pozdrav

Na jug po sonce.

Ob vedno večji poplavi zimskih vzponov ostalih članov, se jaz še kar nekako ne morem sprijazniti, da bo treba počasi nadeti rokavice in prijeti za cepine. Z Andrejem Gradišnikom sva včeraj ob meni udobni uri (pol 8) štartala proti Ospu. Plezala sva smer Prečenje, ki se vije čez celotno steno od desne proti levi. Na najino srečo naju je vseskozi grelo sonce, tako da je bilo udobje na vrhuncu.

Prečenje
Andrej v zadnjem raztežaju.

Božični Osp

Napoved vremena skoraj prelepa, da se teh prostih dni nebi izkoristilo. Z Denisom se odločiva, da se glede na visoke temperature odpraviva v Osp plezat daljše navrtane smeri. V torek zjutraj najprej “postaviva (quechua <3)” šotor in se takoj odpraviva plezat. Denis je prvič v Ospu zato za prvo smer izbereva klasiko: Medo. Sestopiva kar peš, da se še malo razhodiva. Temperatura je dovolj visoka, da se odločiva za desni del stene, ki je v senci (v levem realno niti nimava kaj iskat…ha-ha). Druga smer je “Super muha“, za katero lahko rečem samo da je super (razen bolečega 2. sidrišča, kjer te brez usmiljenja napada grmičevje), priporočava… Za danes sva imela v planu splezati še kakšno smer v desnem delu stene, a kaj ko vreme kljub dobri napovedi ni najbolj sodelovalo. Megla je prekrila steno od koder ni več hotela, in midva sva se odpravila nazaj domov.

Super vzdušje v super muhi.
Višja sila…
Proti koncu smeri Medo.

Dolomiti

V ponedeljek popoldan smo se z Žigom Gosarjem, Blažem Karnerjem in Aleksandrom Krajncem (vsi AO LJ Matica) odpravili proti Dolomitom z upanjem na dobre razmere. Prespali smo pod prelazom Sella in se zbudili na obetavnih -12°C. Po hitrem zajtrku in krajši vožnji do izhodišča smo nadaljevali z ne najkrajšim dostopom ki nas je pripeljal pod izbrani smeri – z Žigom sva plezala Mistico (4/IV, M, A0), ki je bila z izjemo težjega raztežaja odlično narejena. Smer vsekakor priporočam ker gre za odlično plezarijo v fenomenalnem ambientu ki izstopi skoraj direktno na vrh Innerkoflerturma (3081m). Sestopa se z abzajli, sidrišč je dovolj, le njihova zanesljivost je občasno vprašljiva.

V sredo smo se odpravili plezat slapove nad Colfoscom. Dostop je skoraj frikovski (cca. 45min), ledu pa tudi bilo dovolj.

Za noč s srede na četrtek je bil napovedan sneg, ki ga je bilo približno toliko kot so napovedali – 2cm, kar bi skoraj bilo dovolj da bi z avtom brez verig obupali že pri vožnji proti izhodišču za Cimo di Coldai :). Plezali smo Paperogo (WI3+, 170m) ki je bila bolj tolažilna nagrada ker je v sosednji smeri precej teklo pa še mudilo se nam je domov.

Vstopni del
Fenomenalen ambient
S stena Innerkoflerturma z vrisano smerjo

Slapovi nad Colfoscom

 

Strma slika v ne ravno strmi smeri