Dvomljivka v Durcah

Danes sem bil prvotno namenjen v slapove v Makekovi Kočni. Primož, s katerim sva bila dogovorjena, si je pri turnem smučanju z Uršlje gore poškodoval koleno, pa sem ostal zopet sam. Pa nič zato, na Jezerskem je bilo včeraj in verjetno tudi danes tako preveč lednih navdušencev, zato  mi niti ni bilo posebej žal.

Danes se je tja odpravilo tudi vseh šest naših bodočih andinistov. Načelnik in Rok  sta me povabila, da se jim pridružim. Saj zaradi “mojega” Roka in načelnika bi še šel, a sem se raje odločil za samotno turo, na kateri sem resnično užival.

S turnimi smučkami sem jo mahnil pod Durce, tam zapičil smuči v sneg in se namenil v Dvomljivko (M4 – III+, 40/II, 240 m). Pred mano je kak dan prej po isti smeri poskušala še ena naveza, na kar je kazala gaz in sledi vrvi v snegu. A tam, kjer se začne raztežaj in pol malo bolj resne plezarije sem po nekaj metrih naletel na klin z vponko. Moja predhodnika sta se spustila nazaj in zavila nekam proti Desnemu grebenu. Če se bosta javila jima vponko z žičko rade volje vrnem. Klina, ki je tam povsem odveč, pa z lednim kladivom nisem izbijal.

Bila je ena tistih lepih, za dušo blagodejnih tur. Na Jezersko pa morda kak dan med tednom, če mi uspe najti soplezalca.

Igor