Po dveh in pol mesecih sem se končno zopet odpravil proti domači Raduhi. Včeraj zvečer me je poklicala Katka in me vprašala, če jo vzamem s sabo. Prav vesel sem bil družbe moje najstarejše hčerke, saj sva v prekrasnem dnevu uživala v samoti, ki je vladala nad kočo v Grohotu. Nikjer žive duše, le najino sopenje ter redke besede so zmotile popoln mir.
Pod steno Laneža se je Katka odločila, da me počaka kar tam, zato sem se zapodil po Grizliju navzgor in se navzdol šel detektiva. Bilo je vsega po malem: manjše klože, gaženje, škripovc, led in mix. Pred spustom proti Bukovcu še obvezna žgalna daritev in ob dogovorjeni uri sva bila zadovoljna na kosilu pri mami Joci.
Cigi
