Danes zjutraj seveda nismo šli na otok Rodus, še manj na celinsko Grčijo, da bi se tam hvalili, kako daleč smo na Rodosu skočili. Smo jo ubrali kar pod domačo Raduho in v okviru alpinistične šole opravili vse praktične vaje iz zimske tehnike.
Razen Nike S. in Andraža (opravičeno odsotna) je bilo prisotnih vseh preostalih in vztrajnih 8 tečajnikov. Pomagal je, tako kot sem se letos že navadil, Peter Modrej. Na njegovo pomoč računam tudi v prihodnje, ne glede na to, da bo njegova Tina takrat večino potrebnega praktičnega usposabljanja imela že za sabo.
Obdelali smo vse. Ustavljanje s cepinom, sidrišča in spust po vrvi na cepinih. “Ma prou vse”, bi reku kak Primorc, z vsemi pomembnimi malenkostmi.
Manjkali so seveda bahači iz Ezopove basni, ki mislijo, da so s kako dolomitsko smerjo prijeli bika že za roge. Ga bodo morali najprej uloviti v Grohotu, potem morda v Dolgem hrbtu,… piko na i bo pa itak postavila državna izpitna komisja. In prav z nobenim se nam osebno štatu, to pa oblubim, ker vem, da so meli dons pisan cajt ! Bom šel rajši na pršut in dobro vino.
Ciao, Cigi
