Od 15 do 29 oktobra, smo se pisana druščina podali na plezalni dopust. Načrtovano plezanje na Kalymnosu je nam in mnogim drugim prekrižal odpadli let Ryanaira. Utrujeni in neprespani od prevožene noči smo le zbrali moči in se odločili za spremembo lokacije v bližnje plezalno meko – Arco. Vreme nam je bilo bolj naklonjeno, kot smo pričakovali in smo edini deževni dan izkoristili za pavzo. Po iztečenem prvem tednu frikanja in splezane ene dolge smeri (Placche di Baone, Smer Ondulina, 110m, 6a, soplezalec Branko Maček), se je z dopustom revnejši del ekipe (Špela, Guli, Vedro, Kosi in Muc) podal proti domu, drugi del (Martina, Tanja, Miha in Rok) pa se je odločil ponovno poizkusiti srečo na letališču. Po obilici sreče, spretnemu Primožu in gostoljubnemu lastniku apartmaja v Arcu smo le prispeli na Kos in posledično tudi na Kalymnos, kjer vsaj v tem letnem času vse diha le za plezanje. Precej hitro nas je potegnilo plazalno vzduje in nas ni spustilo do konca našega mnogo prekratkega plezalnega tedna. S cmokom v grlu smo se poslovili od sostanovalcev, jim zaželeli uspešno in srečno plazanje, sami pa se odločili, da se zagotovo še vrnemo.
Rok
