Že več let se je v meni kuhala želja, da se povzpnem na najvišjo goro alp – Mont Blanc. Ekipo smo na začetku tvorili jaz, Miha in Jure Ozimic, nato so se še pridružili Marko Jelen, Tadej Smrtnik in Jure Oserban.
V sredo 19.8 zjutraj smo spili kafe, ter se odpravili na relacijo Koroška-Videm-Milan-Chamonix. V Chamonix smo prispeli približno ob 5 popoldne. Našli smo najbližji kamp, kjer smo se utaborili in si šli ogledat mesto Chamonix. Zjutraj smo se hitro, nekoliko neučakano zbudili, ter se odpeljali v približno 15 km oddaljeno mesto La Fayet, kjer smo se vkrcali na zobato železnico. Ta te pripelje do prve koče Nid d`Aigile na višino 2372 m. Ko smo se izkrcali iz vlaka nas je že pričakal lokalni ranger, kateri je kontroliral listine rezervacije koče . Zadnja leta te ne spustijo več na vrh brez rezerviranega prenočišča. Po približno 2 urah smo bili na drugi koči Tete Rouse na višini 3167 m, nato je sledil najmanj lagoden del prvega dneva: Grand Couloir, kjer smo še sami doživeli velik podor skal. Z nekaj atletskimi vložki skok čez skalo in kritje za njo, smo se izognili najhujšem. Nekaj več ko 2 uri smo potrebovali za razdaljo do koče du Gouter (3815m), kjer smo imeli rezervirano prenočišče. Vsi lačni in žejni smo se naročili na večerjo, ki je bila katastrofalna. Noč je bila kratka, saj smo spali 3-4h ,nekateri celo manj. Ob 1:00 mi je začela zvoniti budilka, katera je verjetno zbudila tudi vse neznance v sobi. Nekaj čez drugo uro zjutraj smo štartali izpred koče. Če do takrat nismo bili budni nas je potem zagotovo zbudil veter, ki ni pojenjal do vrha. Na višini 4362m smo se ustavili na bivaku Vallot, v katerem je zatočišče pred vetrom iskalo kar nekaj ljudi. Po pol urni pavzici, konzervi rib in deci ali dveh pijače smo se odpravili proti vrhu. Počasi se je začelo daniti, na nebu so izginjale zvezde, veter pa je še vedno pihal in ob 6:42 smo stali na vrhu 4810m visokega vrha. Na vrhu smo bili 5 do 10 minut, da smo naredili dokazno gradilo in nato hitro odpeketali nazaj proti zobati železnici. Ob 13:30 smo že bili na višini 2372m, kjer smo se vkrcali na vlak. Spet smo se odpeljali v Chamonix , kjer smo se najedli, spili pivo ali dva, nakupili spominke in se spet prestavili v naš kamp št. 69, kjer smo preživeli še zadnjo noč .
Zjutraj smo vstali spili kafe in se odpravili proti naši ljubi Sloveniji. Dolgoletna želja je izpolnjena, na poti nazaj smo se že dogovorili za naslednji podvig.
Matevž
