Da starim klinom zaradi korozije in pospešene erozije, ki nastane ob zabitem klinu ne gre povsem zaupati, vemo vsi alpinisti. Tudi vsi vemo, da je zgolj vizualna ocena klina nezanesljiva a kljub temu trdnost klina zelo redko preverjamo s kladivom. Na osnovi moje zadnje izkušnje pa toplo priporočam, da vizualni oceni vsaj na sidriščnih klinih dodamo še preizkus s kladivom.
Ko smo minulo nedeljo plezali Jugov steber v Steni sem na koncu zadnjega težjega raztežaja na varovališču našel sicer precej rjast, a na videz kar dober U-klin, ki je tičal do ušesa v poklini ter bi v primeru padca bil obremenjen v pravi smeri. Po moji stari navadi sem poleg njega zabil še enega in ju povezal v sidrišče. Med izdelavo sidrišča in varovanjem Blaža, ki je plezal za mano, se ni zgodilo nič posebnega. Ko pa sem sidrišče podiral, se je med izpenjanjem vponke iz starega klina le ta sesedel na dva dela, ki sem ju z roko potegnil iz razpoke. Niti pomisliti si ne upam, kako bi se vse skupaj lahko končalo, če bi Blažu zdrsnilo in na sidrišču ne bi imel dodatnega klina.
Zaradi vseh dejavnikov, ki z leti bistveno zmanjšajo nosilnost starih klinov kar korajžno s kladivom po njih, še posebej če ne tičijo do ušesa v steni. Kline sem pogosto preizkušal že doslej, odslej naprej pa se mojemu kladivu ne bo izognil noben star in rjast U-klin. Nisem sicer strokovnjak, a slike in izkušnja kažejo, da U-kline korozija zaradi napetosti na hrbtu klina, ki nastane med zabijanjem, najprej razje prav tam. In to se ne vidi !!!
Še posebej previdno torej v starih in redko plezanih smer. Pa knjgo Pita Schuberta Nevarnosti v gorah ali kaj podobnega večkrat malo prelistajte, da si osvežite in nato tudi uporabljate to, kar itak že veste !
Cigi
