Neznana smer IV/III (M5) 100m
Prvi plezali 1955 Drago Zagorc, Peter Ficko, Stane Veninšek
Prva zimska ponovitev 6.3.2021 Andrej Jež, Matevž Gradišnik, Davo Mihev
Ko med menjavanjem pancarjev za čevlje ugotoviš, da si na volnenih nogavicah na peti naredil veliko luknjo ti gre še na smeh, ko pa mraz začne pritiskat v prste na rokah, se človek vpraša čemu je bila namenjena budilka ob 5 zjutraj v soboto. A nebi raje cel dopoldan lenaril, presadil borovnice in privezal marelico v dolini na soncu, popoldan pa po vročem tušu še malo počil isto kot po turi?
Na Lanež smo se namenili splezat nekaj novega, pa smo čez čas ugotovili, da je bolje če se vrnemo kdaj, ko bo bolj toplo. Da pa nebi budilka šla v nič, smo se odpravili v še bolj izrazito linijo nedaleč stran, ki je izgledala nekoliko bolj prijazno. Povsod okrog je sijalo sonce, le pri nas je bila senca in hladen veter. Kot da to ni dovolj, naenkrat opazimo helikopter Slovenske vojske tik nad vrhom Veternih polic. Filmsko se gorski reševalec spusti v steno, med čakanjem pa pilot od blizu pride navijat za Andreja, kateri ravno pleza. Za trenutek sva z Matevžem že mislila, da nama bo za pomoč pri reševanju vzel vodilnega v navezi. Ker nama že tako ni ravno vroče, mu signalizirava, da ne potrebujemo pomoči. Kasneje smo na spinu prebrali, da je citiram ”na območju Raduhe obstala premražena planinka”. Pa menda ja ne zaradi naše gazi iz planinske poti prejšnji teden?
Ko smo prišli nazaj do smuči in ta velikih nahrbtnikov, mi je bilo v vodniku s popravki fajn ugotoviti, da smo plezali Neznano smer iz leta 1955 in hkrati opravili prvo zimsko ponovitev. Njen soavtor je Drago Zagorc o katerem zgodovina piše, da je že kmalu po vojni soliral težke smeri, bil pa je tudi soplezalec legendarnega župana Grohata Ferda Pušnika – Dodija.
Sama smer ima zelo klasično linijo, a je poredko obiskana, bila je precej krušljiva, v njej pa verjetno še od prvopristopnikov tiči en zvit star klin, eden pa je sedaj ostal še za nami.
