Danes, 24.6.2020, sva z Denisom splezala Steber revežev v Zadnji Mojstrovki (V-/IV+; 500 m).

Po “globokem” spancu na Vršiču, lepem sončnem vzhodu in tečnemu pristopu, ob 7 že vstopiva v smer. S prvim raztežajem začne Denis, ko opraviva s kaminom se odveževa in do plat po lahkem skrotju plezava nenavezana. Naslednji raztežaj pripade meni, ta raztežaj pa je tudi edini kjer sva oz. sem imela težave z iskanjem smeri, in kjer sem se ponovno spraševala, zakaj v mojih raztežajih nikoli ni toliko klinov kot v Denisovih :D. Plezanje nato poteka po res odlični skali in čudovitih platah, vse do ključne zajede, katero mi je Denis prepustil in je res odlično nabita. Smer zaključiva s tremi raztežaji lahkega plezanja po sistemu zajed in kaminov. Na vrhu naju je za kratek čas obsijalo sonce, vendar sva bila vesela, da ga je ob sestopu zakrila megla.

• 

• 

• 

• 

V soboto, 13.6.2020, sva z Denisom splezala smer Jesih – Potočnik (IV/III, 500 m) v Debeli peči. Smer za dušo, z lahkim plezanjem ob lepih razgledih na Krmo.

S Tjašo sva v nedeljo (24.5.) plezala Kranjsko varianto smeri Česnovar – Srakar v Koglu (V+/IV, 230 m). V smeri sva bila sama, čeprav je steno Kogla napadalo kar sedem navez. Smer ima res dobro zračnost, zaradi dežja prejšnjo noč pa je bila v ključnih delih mokra in sluzasta, kar nama je zadnja dva raztežaja močno otežilo.

• 

• 

• 

• 

Konec omejitev gibanja na mikro občine ter ugodno vreme je končno omogočilo začetek skalne sezone. V četrtek (7.5.) sva se tako s Tjašo odpravila v “domačo” Peco, kjer sva v varnem zavetju svedrovcev splezala smer Jugoslovanski prvak Brane (6b, 140m). Gre za lepo smerco v dobri skali, ki jo malo začini previsen bolder – ravno to za kar smo čez zimo trenirali 🙂

Ker je sledil lep vikend smo se s Simonom in Miho (oba APD Kozjak) že v soboto odpravili proti bivaku pod Špikom, kjer smo se naspali kot pravi frikoti (do pol 8h zjutraj), nato pa nas je prijazna skrbnica pogostila še s kavo in žganjem za katerega smo vsak po svoje ugibali kaj bi bilo. Tako smo se navsezgodaj ob pol 9h odpravili proti steni in bili vseeno prvi, za nami sta namreč primaširali še 2 navezi. Napadli smo Lijak (VI+/V-VI, 250m), ki se je izkazal za odlično, uživaško plezarijo. Vsaka čast prvim plezalcem ki so “zarinili” v najtežji raztežaj. Pod steno smo se vrnili s 4 spusti ob vrvi, turo pa kronali s čevapi v Walterju.

Ker je bila napoved tudi za nedeljo precej obetavna (vsaj za KSA) sva se z Mihom odpravila v Vežico, kjer sem imel v Akademski smeri (VII-, 200m) neporavnane račune še od lani. Na dostopu naju je sicer hladil rahel dež, kar pa naju ni pretirano prestrašilo. V smeri sva bila sama, vsega skupaj pa je bila v celotni steni le še 1 naveza v GG-ju. Uspešno splezano smer sva zaključila s pivom in golažom/joto v pri domu v Kamniški Bistrici.

V imenu organizacijskega odbora sporočam, da 60. Tradicionalni spust izpod Raduhe, ki je bil predviden za ta vikend in smo z velikim upanjem čakali na več snega, zaradi pomanjkanja le-tega žal odpade.

Hja, včasih samo želja pač ni dovolj. Planiran športno-plezalni tabor smo morali zaradi slabe vremenske napovedi odpovedati. Zaradi tega, smo iz vikenda iztisnili eno manjše druženje v plezališču Kotečnik. “Prva skupina” smo bili jaz, Tjaša, Denis in Rok K. . Dan je potekal sproščeno, ampak kljub temu, smo se lotevali smeri, ki so bile nam na zgornji meji.

Rok, ki si predvsem še nabira izkušnje s plezanjem v skali se je pogumno lotil smeri beli svod, ki je ocenjena s 6b. Ugotovil je, da bo potrebno še malo vztrajnosti, ampak slej ko prej bo šlo! Tjaša se je prvič postavila v smer z oceno 7a, zadnji dnevi raja, in ob zadostni vzpodbudi z moje in Denisove strani brez težav naredila večino gibov. Za preostanek gibov pa se je odločila, da mora biti kakšna stopinja celzija več, da bo dejansko čutila prste :). Z Denisom sva imela za glavni “projekt dneva” kratko a zanimivo smer, Hanta yo, s katero sva začela prejšnji vikend. Meni je od zadnjič manjkala rešitev za zadnji gib v smeri, Denisu pa malo sreče v spodnjem delu. Po krajšem “študiranju” smeri sem jaz potem uspešno preplezal svoj drugi 7b, Denis pa je v svojem najboljšem poskusu pokazal, da bo tudi s to smerjo zelo hitro zaključil! Meni je pred tem uspelo preplezati še zadnje dneve raja.

Druga skupina, ki so jo sestavljali Jež, Ploj, Alina in Peter, se nam je pridružila ob pol 3. Večinoma začetniška skupina se je kar hitro zapodila v smeri nabirat potrebne izkušnje, Jež pa se je med tem sprehodil po smeri Zajeda na lusko 6b, in nato še popravil svoj greh od zadnjič, Vabeča globina 6c+.

Dan je torej kljub odpadlemu taboru minil v pozitivno naravnani klimi 🙂

• 

• 

• 

• 

Z Denisom sva bila zmenjena, da greva v nedeljo plezat v Kotečnik. Ta informacija je prišla na uho Ježu, in kar naenkrat je bil ves Kotečnik obarvan v barve AK Črne. Zbralo se nas je namreč kar devet. Lepo je, ko se naključno zbere toliko članov enega kluba.

Plezali smo smeri: Hanta yo, Evropa 92, Narobe svet, Mravlja, Črnka, Vabeča globina in druge…

Sporočamo vam žalostno vest, da se je včeraj, 17. januarja popoldne od nas poslovil naš član, vrhunski alpinist Grega Lačen. Usoden je bil zdrs pri sestopu z Mlinarskega sedla nad Češko kočo na Jezerskem, kjer je plezal z izkušenim alpinističnim kolegom s Koroške.

Z globoko žalostjo v srcu izrekamo iskreno sožalje vsem njegovim!

Več o našem prijatelju si lahko preberete na:

https://www.pzs.si/novice.php?pid=13995

AK Črna na Koroškem