4. planinski filmski večer E. M. Savellija – JAVNI RAZPIS

Naslednje leto bo Planinsko društvo Črna na Koroškem organiziralo tradicionalni 4. planinski filmski večer E. M. Savellija. To se bo zgodilo v petek, 14.2.2020 ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Črni na Koroškem.

 

Zasnova večera ostaja takšna kot je bila v izvirniku za prvi večer in sicer: v prvem delu bodo prikazani filmi E. M. Savellija, v drugem delu pa aktualni dosežki ali doživetja ali filmski zaznamki koroških alpinistov, planincev, hribovcev, gorskih kolesarjev, turnih smučarjev, idr.

 

Da bi ta drugi del bil čim bolj aktualen in zanimiv se poslužujemo tega javnega razpisa: POZIVAMO VSE , KI SO V TEM LETU, V PRETEKLEM LETU ALI DVEH, TREH, ALI TUDI PREJ USTVARILI KAKŠEN VIZUALNI ZAPIS IN ŠE NI BIL PRIKAZAN NA TEM VEČERU, DA NAM SE JAVIJO IN BODO POD POGOJI TEGA RAZPISA VKLJUČENI V PROJEKCIJO NA PLANINSKEM FILMSKEM VEČERU.

 

Pogoji razpisa so sledeči:
– Prispevek je avtorsko delo prijavljenega, prijavljeni pa je iz Koroške, posneto pa je dogajanje na Koroškem ali kjerkoli po svetu;… lahko pa je prijavljeni akter v prispevku in je iz Koroške, prispevek pa je posnel nekdo drug na koroškem ali kjer koli po svetu;… ali pa je koroško pokrajino oz. aktivnost v njej posnel avtor od drugod
– Vsebina prispevka mora biti vezana na planinsko tematiko, v najširšem smislu
– Prispevek je lahko v obliki video filma ali digitalnih fotografij
– Zaželeno je, da ima prispevek zvočno podlago, ni pa nujno; po želji boste prispevek na predstavitvi lahko komentirali
– Prispevek mora biti praviloma v časovni omejitvi od 3 minut do 20 minut, po dogovoru so možne izjeme.
– Prispevke pošljete do najkasneje 31.12. 2019 na email: marijan.lacen@guest.arnes.si ali pa prej pokličete in se vse potrebno dogovorimo, na: 041 731 086, ali pošljite po pošti na: Marijan Lačen, Lampreče 4, 2393 Črna na Koroškem
– Komisija za filmski večer pri PD Črna si pridržuje pravico odločanja, kateri prispevki bodo objavljeni oz. predstavljeni na večeru
– Prispevkov oz. njihove projekcije ne bomo honorirali, na vašo željo vam jih bomo vrnili

 

Verjamemo, da je v preteklih letih marsikdo ustvaril kakšen zanimiv planinski vizualni zapis… in zakaj bi ta ostal neopažen, zakaj ga ne bi videlo več ljudi…zato vas pozivamo, da se odzovete na naš razpis, saj ta večer v svoji četrti izdaji resnično postaja vse bolj vse-koroški!

 

Prosimo, da upoštevate rok prijave, 31.12.2019.

 

Nasvidenje 14. februarja 2020 v Črni na Koroškem !

 

november, 2019                                                                             Upravni odbor Planinskega društva Črna na Koroškem

Predavanje – Denali

Lepo povabljeni ta petek, 29.11.2019 ob 19.00 uri v Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem na potopisno predavanje DENALI 2019. 

Paklenica – skupni tabor

Lepo po vrsti. Preden se zgodi tabor v Vipavi, se spomnimo tabora v Paklenici, ki se je zgodil zadnji vikend v septembru in je bil skupni tabor AK Slovenj Gradec, AK Ravne in AK Črna. Iz AK Črna smo se tabora udeležili Andrej Jež, Denis Arnšek in jaz, pridružila se nam je članica AO TAM, Tjaša Kolar. V petek smo opravili s službo in potem s prijetno potjo in še bolj prijetno namestitvijo.

Pozorni opazovaelc bo zaznal, da smo šli levo, pod all sports!

V soboto zjutraj so se Andrej z Gregom Lačnom ter Denis s Tjašo zagnali v kanjon, jaz pa sprva za šoferja in nato proti morju (nato še tudi z velikim veseljem v kanjon). Andrej in Grega sta v severni steni Anića kuka preplezala Enigmo (7b+, 190 m), Tjaša in Denis v taisti steni Ljubljansko (6a+, 220 m) ter Centralni kamin, (5a+/b, 180 m) v Velikem Ćuku.

Sobotni jutranji zagon, Tjaša in Denis!

Jaz sem si privoščila jutranje plavanje v morju in prijeten dopoldanski klepet na plaži.

Plaža – pogled v levo!
Plaža – naravost – Velika Paklenica!
Plaža – pogled v desno!

Popoldne sva z Andrejem zlezla Nosoroga, (4b+, 150 m) v Kukovih izpod vlake, verjetno najboljše ogrevanje, greben mi je bil zelo všeč.

Prvi cug Nosoroga!
Zorni kot med plezanjem.
Andrej gre vedno naprej.
V Nosorogu.
Lepo je.
Zadnji štant Nosoroga.
Na vrhu Nosoroga.
Nosorog.

Nato smo večer preživeli pri Dinku ob izredno dobri hrani in pijači in kar pomeni največ, v dobri družbi. V srečanjih z ravenčani ter slovenjgračani ta dan ter ostala dva, smo neizmerno uživali. In so nam prehitro minila.

Pri Dinku, večerja.

V nedeljo smo preplezali Sjeverno rebro, (4b/b+, 170 m) v Velikem Ćuku, zame še lepši greben, posebej mi je bilo všeč, ker smo šli skupaj. Najprej sta se vanj pognala Denis in Tjaša, za njima Andrej in jaz. Mogoče se mi je zdel za odtenek težji od včerajšnjega zato, ker ima Andrej v lažjih smereh očitno navado, da zleze dva cuga skupaj, kadar mu štrik dopušča. 70 metrov pa da nekaj manevrskega prostora, sploh v Pakli. Takrat se lepo vidi, kako je kdo kondicijsko vzdrževan.

Denis v Sjeverno rebo, eno izmed najlepših smeri Paklenice.
Tjaša v Sjeverno rebro, Andrej nasmejan čaka desno.
Tjaša, nasmejana!
Pogled iz smerce v desno, proti morju.
Pogled navzgor,…
Pa malo dol,… in lepi štant,…
Tule gremo dalje.
Trenutek vmes.
Zadnji štant, za prespat.
Kaj vse je še tam, naprej.

Po zadovoljnem prihodu iz kanjona, smo spakirali in se v petdesetih procentih odpravili na zame obvezen skok in nujno plavanje v morju. Neizmerno paše, če prideš iz take že čisto jesensko-temperaturne Črne v še poletno Paklenico oziroma Starigrad in seveda nam je bilo toplo, lep del poletnega sonca smo ujeli.

Mi 4-je.
Skale pa avtobus.

Za delanje skominov vsem, ki smo jih pogrešali in ostalim, ki palite na to, poleg trenutkov v slikah, še dve povezavi, kjer je še nekaj o skupnem taboru.

Katarina Radovič

http://www.akravne.si/2019/10/02/pakla-3/

http://alpklubsg.si/?p=6729

Kaj vse je še,…

Plate

V nedeljo smo se navezali Jež – Radovič – Povsod. Plate sem preplezala drugič. Prvič sem jih pred petnajstimi leti v navezi z očetom in Jurijem Gorjancem. Takrat so se mi zdele lažje. Dober teden dni nazaj, sem si zaželela, da bi pred zimo še čez Plate… Nekaj dni prej sva se srečala z Urbanom in je bila prava energija in sem za »ziher« poklicala še Andreja. Takoj je bil za. Sicer je imel Andrej v nedeljo še foto akcijo s Tomom Jeseničnikom in sva ga z Urbanom v dobri družbi moje mame in še nekaj planincev ter oskrbnikov počakala na koči na Grohotu. Je prišel še ravno pravi čas in smo se napravili za Plate. Štartali smo v čudovitem jesenskem soncu, ki se podaja na pot čez nebo opazno nižje. Živine ni več na Grohotu, v senci je po travnikih – pašnikih še močna slana tudi sredi dopoldneva in macesni so se tik pod steno že rahlo obarvali, v svojih zlatih barvah najbolj zgodnji nakazujejo prihod živopisane jeseni. Nekateri redki listavci že postrežejo z rumeno in rdečo vendar vsem, ki se veselimo obarvanih macesnov in jesenske mavrice, sporočam, še je čas… ravno prihajajo ti dnevi. Ta vikend nas je sonce pospremilo do koče gorskih reševalcev, ki je nekako samevala.

Pristop.
V smeri tik pred bistvom.

Z zanimanjem nas je  spremljala mama, ki je bdela nad nami dokler ji je megla v steni dopuščala in je potem zvečer komentirala: »Zdaj pa končno vem kje so Plate!« In se nas je dalo spremljati čez Plate.

Pogled v bistvo.
Skoraj bistvo.

Moram nekaj pripomniti… Vem, da bi lahko kdo­ komu »trugo« poslal s kakšnim sms-om s telefona, ki pač že ima vse ta sporočila v obliki slikic, če bi se mu tako veselo javljal s štirkico, vendar so Plate ena najlepših smeri v Raduhi in ponosna sem, da sem v nedeljo popoldan tam prijemala skalo. Kamen je že precej hladen povsod in mestoma vlažen. Vmes na okroglih stopničkah pozdravlja »snegec-ledec«, ki izgleda kot »babja jeza«, spokojno pospravljena ravno na pravo poličko. Severna stena Raduhe se mi s svojo ostro štirko izkaže v popolnoma drugačni svetlobi kot topli in suhi štirici v Paklenici pred tednom dni. Kako drugačna je velebitaška štirka in kopanje v morju po njej nasproti naši domači Raduhi. Iz smerce naj navedem še to, da je lepo opremljena, je navrtana na približno 5 metrov, da niti frendov več ne rabiš. In vendar je bilo meni užitek gledati te stare kline in spoštovati tiste, ki so jo splezali pred nami, ko še ni bila navrtana. Da ne omenjamo spoštovanja vsem, ki se podajo v težje, neopremljene smeri. O Platah še to, da jih je Andrej ta dan označil za lep popoldanski sprehod, Urban je rekel, da je bilo ful fajn in da bi še šel, jaz sem uživala in sem hvaležna za to lepo nedeljo.

Najbolj kamot štant.
A vidiš kje je srček bel?
Pred sestopom.
Po sestopu.

Xeis

ali Gesäuse je nacionalni park v sosednji Avstriji. Praktično na našem dvorišču, komaj dobri dve uri vožnje od doma, se nam ponuja raznovrstno plezanje v prvorazredni skali. Ne vem zakaj mora vedno miniti nekaj let, da se ponovno odpravim tja in znova ugotavljam kako dobro je in zakaj me toliko časa ni bilo?

Tokrat sem našel res noro smer v konstantno previsni severni steni Zinödla. 450 m, ocena VIII in obvezno VIII. Skoraj vsi raztežaji so težji od VII, le prva dva VI, ocene pa so kar konkretno našpanane. V raztežajih so od dva do šest svedrov, ostalo varovanje pa si urediš s friendi. Škoda, da tistih par svedrov tiči med raztežaji, saj se ves čas smeri pne čudovita razpoka! Smer je šla na pogled, kljub mokroti v enemu VIII- raztežaju, ki pa mislim da je redko kdaj suh.

V veselje mi je bilo, da sem lahko imel za soplezalca končno enega perspektivnega, plezanja željnega in našutanega mladinca, z letos preplezanimi že par 8a-ji in sicer z našega konca, Koroške! Vid Urnaut, je tokrat prvič plezal več raztežajno smer, prvič je držal v roki frienda in največ kar je do danes v enem dnevu splezal je bilo max osem smeri, najbrž ne daljših od 20m. Tokrat pa 11 raztežajev, povprečno 45m dolgih. Kljub temu, da mu en raztežaj ni uspel prosto, je vse opravil z odliko in pokazal da je iz pravega testa! Upam, da bo to znal izkoristiti.

Grega Lačen

Vabilo na plezalni piknik ob 50 letnici AK SG

Letos mineva 50 let od prve alpinistično plezalne aktivnosti v Slovenj Gradcu.
V okviru praznovanja obletnice, Vas Alpinistični klub Slovenj Gradec v soboto, 7.
septembra, prijazno vabi na aktivno druženje (plezalni piknik), ki bo potekalo
pod Burjakovimi pečmi v Topli.
Pred uradnim delom ob 17:30, Vas vabimo, da se vsi plezanja želnji od 13.00
naprej pridružite pri plezanju smeri ali balvanov. Ob 16:30 se bojo najhitrejši
pomerili v hitrostni tekmi »Platka 2019«, nato pa bomo okoli 17:30 skupaj pregledli
nekaj preteklih dogajanj, ki je zaznamovalo naš klub, da smo lahko na ta dan
skupaj.
Vsi, ki boste plezali, prinesite svojo opremo. Plezanje je na lastno odgovornost. Za
hrano in pijačo bo poskrbljeno, za zabavni program pa tudi.
Prosimo, da potrdite svojo udeležbo na (info@alpklubsg.si)

Vljudno vabljeni!
Alpinistični klub Slovenj Gradec

 

 

“Mastn grif CCCT 2019” – rezultati

Včeraj se je v čudoviti dolini Tople v plezališču Burjakove peči, v prekrasnem sončnem dnevu zgodil “Mastn grif CCCT 2019”. Na tekmovanje se je skupno prijavilo 22 tekmovalcev. Tekma se je začela ob 11. uri in je po vsej steni privabila tekmovalce, ki so se skušali v lažjih in predvsem težjih športnoplezalnih smereh. Z veseljem objavljamo sledeče rezultate:

 

MOŠKI:

  1. mesto: Primož Karlovšek
  2. mesto: Sebastjan Zapušek
  3. mesto: Gašper Fašun

 

ŽENSKE:

  1. mesto: Lucija Tarkuš
  2. mesto: Barbara Čreslovnik
  3. mesto: Larisa Capl Cvetkovič

 

FANTJE:

  1. mesto: Arni Karlovšek Lodrant

 

DEKLETA:

  1. mesto: Vesna Tarkuš

 

PARAPLEZANJE:

  1. mesto: Matej Arh

 

Vsem tekmovalcem ISKRENO ČESTITAMO!

V čast si štejemo, da se je tekme udeležil paraplezalec Matej Arh in mu ob tej priliki posebej čestitamo!

 

Čestitke gredo tudi vsem udeležencem “šprinta na Platko”, ki so jo najboljši  osvojili z naslednjimi časi:

  1. mesto: Vid Puc s časom 14,57 sekund
  2. mesto: Jure Ozmec s časom 14,76 sekund
  3. mesto: Andrej Jež s časom 18,22 sekund

 

Vzdušje na tekmi je bilo fantastično, ob takih naravnih lepotah ter plezalskih nagnjenjih, ob dobri družbi in dobri hrani ter pijači, drugače tudi ne more biti.

 

Iz srca se zahvaljujemo ekipi Mastnega grifa, ki je ves teden pridno delala na terenu, Cirilu Burjaku, ki je posodil prostor, Marku Srebotniku za ozvočenje in glasbo, Lovskemu društvu Koprivna – Topla za prvovrsten golaž in Luki Kotniku za vodenje programa.

 

Velika zahvala gre tudi vsem sponzorjem: Občina Črna na Koroškem, FIS gradnje, VertikalaX, Zavarovalnica Sava, Matej Komar Mosquito Hair Salon and Academy, Keber s. p., Enduro, Okrepčevalnica in picerija Kurnik.

 

HVALA LEPA VSEM!

 

Slike pa naj tokrat govorijo same zase! Avtor fotografij je Andrej Špiler! Hvala najlepša!

 

                             

 

 

Na drugi strani časa in Rondo Veneziano

Najprej pri očaku, v katerem sva z Georgom pretekli vikend splezala Na drugi strani časa (VIII), ki se konča na Skalaškem turncu, v zgornjem nadstropju pa sva nadaljevala po Srpu (VII), ki se začne na vrhu Gorenjskega turnca. Za skupnih 1.000 m sva porabila 11 ur. Smer sem preplezal prosto na pogled, razen najtežjega raztežaja, ki je šel v drugo.

Vikend poprej pa sva plezala v Dolomitih, na področju Civette, natančneje v Torre Venezia. Izbrala sva si smer Rondo Veneziano (IX-, 450 m). Najtežji raztežaj, ki je “bulder” čez streho ni šel v prvo prosto, ni pa bilo volje ponavljati.

Grega Lačen

(fotke so iz Triglava)

“Mastn grif 2019”

Informacije ter pravilnik rekreativnega tekmovanja »Mastn grif 2019«

 

1. Razpis in urnik tekmovanja

V soboto 17.8.2019 bo potekalo tekmovanje »Mastn grif 2019« v plezališču Burjakove Peči v Topli. Tekmovalci se bodo pomerili v športnem plezanju na naravni steni. Tekmovanje je odprtega tipa, torej se lahko prijavi vsak, ki ima potrebno osnovno znanje športnega plezanja.
Prijave se zbirajo pred dogodkom z možnostjo prijave na e-poštni naslov plezalna.sekcija@gmail.com. Lahko se prijavite tudi na telefonski številki: 040 538 170 (Andrej Jež). Prav tako bo možna prijava na dan dogodka. V primeru prijave pred samim dnevom dogodka je cena za prijavo 10 €, v nasprotnem primeru pa 15 €. V ceno je vštet en topel obrok ter brezalkoholna pijača.
Tekmovanje se bo začelo ob 11 uri, tekmovalci pa bodo nato imeli 5 ur časa, da prosto splezajo čim več smeri. Po koncu prvega dela tekmovanja se bo najboljših 6 tekmovalcev in tekmovalk uvrstilo v finale, kjer se bodo pomerili v izbrani smeri (smer izbere organizator). V primeru, da finalno smer uspešno prepleza več tekmovalcev, se bodo pomerili še v dodatnem »super finalu«.
Po koncu finala se bodo lahko tekmovalci pomerili še v hitrostnem plezanju smeri »Platka«. Najhitrejši čas bo nagrajen z akumulatorjem!
Nazadnje bodo pod sojem žarometov podeljene nagrade za najboljše plezalce!
Za najmlajše ter začetnike, bodo v 4. smereh pripravljene vrvi, da bodo lahko plezali brez znanja vpenjanja (“top rope”). Zaželjeno je, da najmlajše/začetnike prav tako spremlja nekdo, ki ima znanje varovanja, kajti organizator ne more zagotoviti dovolj osebja, da bi lahko vseskozi varovali.
Pomembno!
• Sodelovanje na tekmovanju je na lastno odgovornost!
• V primeru slabega vremena, se tekmovanje prestavi za en teden. Torej na dan 24.8.2019.

2. Pogoji za prijavo tekmovalcev

Vsak prijavljeni tekmovalec mora imeti spremljevalca, ki ima znanje varovanja. Ta oseba je lahko sotekmovalec ali nekdo, ki bo prijavljenega tekmovalca varoval tekom tekmovanja (starš, prijatelj,..). Brez spremljevalca prijava ni mogoča, kajti na tekmovanju ne bo dovolj organizatorjev, da bi lahko varovali vse tekmovalce.

2.1. Znanje

Osnovni pogoj za prijavo na tekmovanje je osnovno znanje športnega plezanja. Osnovno znanje zajema obvladovanje sledečih tehnik:
• Varovanje soplezalca. Varujete lahko s poljubnim varovalnim pripomočkom (GRI-GRI, Reverso, ATC,..).
• Plezanje v vodstvu. Pravilno vpenjanje kompletov pri napredovanju.
• Znanje izpenjanja kompletov.
• Prevezovanje na vrhu smeri.

2.2. Oprema

Za tekmovanje potrebujete lastno opremo, ki se uporablja pri športnem plezanju.
Plezalni čevlji.
Plezalni pas. Vsak izmed prijavljenih tekmovalcev mora imeti svoj plezalni pas.
Varovalni pripomoček. Poljubna izbira.
Kompleti. Kompletov morate imeti dovolj, da lahko vpnete vse svedrovce v izbrani smeri.
Plezalna vrv. Ena vrv na dvojico. Podobno kot pri kompletih, morate sami presoditi ali je vaša vrv dovolj dolga za izbrano smer. V plezališču Burjakove peči so nekatere smeri daljše kot 30m, torej je priporočljivo, da je vrv daljša od 60m.
Magnezij vrečka ter magnezij. Priporočljivo.
Čelada. Po lastni presoji.
Možna bo tudi izposoja varovalnih pripomočkov ter kompletov (v omejenih zalogah).

3. Pravila tekmovanja

3.1. Izbira smeri

Na voljo so vse smeri, ki imajo ime ter oceno. To so načeloma smeri, ki jih najdete v športnoplezalnem vodniku ali na spletni strani www.plezanje.net. Izjema so finalne smeri, ki se v rednem delu tekmovanja ne plezajo (te smeri določi organizator), ter smeri, ki so namenjene za plezalce začetnike in otroke (to so smeri, ki imajo že napeljano vrv in se plezajo samo na »top rope«).

3.2. Način plezanja

V panogi športnega plezanja je cilj splezati smer prosto. Enako velja tudi na tem tekmovanju. Da vam smer prinese točke, jo morate splezati prosto. Prosto plezanje se imenuje način plezanja, pri katerem uporablja plezalec za napredovanje samo svojo moč, znanje, naravne razčlembe ter trenje, ki ga omogoča skala oziroma stena. Vsi tehnični pripomočki služijo izključno samo za varovanje.
V smeri je potrebno vpeti vse svedrovce. Če svedrovcev ne vpenjate, vas lahko organizator po predhodnem opozorilu kaznuje z izključitvijo.

4. Točkovanje

4.1. Prvi del

Vsaka smer ima dodeljeno število točk, glede na njeno oceno. Vsak tekmovalec si sam zabeleži smeri z ocenami, ki jih je splezal prosto. Po koncu tekmovanja nese tekmovalec seznam splezanih smeri do organizatorja. Organizator nato sešteje število točk, ki si jih je plezalec prislužil s prostim plezanjem smeri. Med točkovanjem splezane smeri na način z rdečo piko, na flash, ali na pogled, zaenkrat ni razlike. Vsaka splezana smer šteje samo enkrat. V spodnji tabeli so ovrednotene ocene smeri.

OCENA TOČKE OCENA TOČKE
4a 1 7a 60
4b 2 7a+ 75
4c 3 7b 90
5a 10 7b+ 105
5b 12 7c 120
5c 14 7c+ 135
6a 20 8a 200
6a+ 25 8a+ 250
6b 30 8b 300
6b 35 8b+ 350
6c 40 8c 400
6c+ 45 8c+ 500
9a 1000

4.2. Finale

V finalu se pleza smer, ki jo izbere organizator. Točkovanje v finalu je enako kot na uradnih tekmah v težavnosti. Višji oprimek torej prinese več točk h končnemu rezultatu. V primeru, da ima več tekmovalcev doseženo enako višino, se pomerijo v super finalu. Super finale poteka na enak način kot finale, le da v drugi, težji smeri.

5. Skrb za okolje

Vsak obiskovalec oz. tekmovalec je sam odgovoren za svoje odpadke. Na mestu tekmovanja bodo pripravljene vrečke za smeti, kamor se naj odlagajo odpadki. Zaželeno pa je, da čim več smeti tekmovalci/obiskovalci sami odnesejo nazaj v dolino.
Vsakršno odlaganje smeti v naravo je prepovedano, in se bo »kaznovalo« z izključitvijo tekmovalca.

 

Spisal: Gašper Fašun

Lofoti

Konec junija smo se za mesec dni odpravili na družinsko potovanje po Skandinaviji. V skupno 8.800 prevoženih kilometrih nas je pot vodila v Copenhagen, prestolnico Danske, čez Oresundski most v Malmo, preko Göteborga v Oslo in do nekoč norveškega glavnega mesta Bergen ter naprej čez nešteto fjordov do Trondheima in do mesta Bodø, ki služi kot izhodišče trajekta na Lofote.

Vsi prejšnji postanki so trajali največ dan, na Lofotih pa smo se ustavili za teden dni. Plezanje v teh granitnih stenah me je povsem očaralo, zaradi mojega nepoznavanja področja nisem pričakoval takšne visoke kakovosti okoliškega plezanja, da o prečudovitih razgledih sploh ne zgubljam besed. Če sem prej mislil; Lofote je potrebno videti, lahko zdaj z gotovostjo trdim, na Lofote je potrebno hoditi plezati! Dodatna fascinacija pa je, ko prestopiš arktični krog in ti sonce sveti celih 24 ur. Ni se potrebno spraševati kdaj boš vstal, ne nastavljaš si budilke in se ti nikamor ne mudi.

S kolegom Georgom, ki se nam je pridružil teh par dni na Lofotih sva opravila tri lepe vzpone. Za privajanje in spoznavanje s tukajšnjim načinom plezanja sva izbrala najbolj znano klasiko Vestpillaren direct (VI) v gori Presten, ki se takoj nad morjem strmo dviguje do slabih 500 metrov.

Naslednji vzpon sva opravila prav tako v Prestnu in sicer smer Codfather (VIII-). Ime avtorja smeri mi je dajalo slutiti, da bo šlo za resno plezanje, kar se je kasneje tudi izkazalo. Mick Fowler, ki je potegnil drzne linije po praktično vseh gorstvih sveta se je podpisal tudi na Lofotih.

Za zaključek plezanja na Lofotih sva izbrala Vågakallen, goro, ki se ponaša z dolgim dostopom in sestopom ter navpično 600 metrsko steno. Bonattijev steber Lofotov so proglasili granitni steber imenovan Storpillaren, ki zaznamuje severno stran te gore. Prva smer, ki so jo preplezali v njem pa Storpillaren direct in ta je bila najin cilj. Kakor prejšnji dve smeri je bila tudi ta povsem »trad«, torej s sprotnim nameščanjem varoval kot so friendi in zatiči. Plezanje je bilo ves čas konstantno okoli VII, najtežji raztežaj pa je bila poševna poka v rahlo previsni plošči z oceno VIII-. Kljub vsemu pa daje največji priokus resnosti ture pred zadnji raztežaj, ki je ocenjen s VII in ga je potrebno v velikem delu preplezati brez varovanja, saj gre za gladko in nerazčlenjeno navpično ploščo, brez možnosti nameščanja varoval. Večina navez se zaradi tega odloči, da izpusti zadnja dva raztežaja ter preči v desno in po krušljivem skrotju do roba stene, kar iz mojega stališča predstavlja neuspeli poskus! Midva sva za vzpon potrebovala 13 ur od avta do avta, kljub temu da vodniček opisuje da gre za dvodnevno turo.

Naše potovanje se je nadaljevalo še preko Finske, s trajektom iz Helsinkov v Stockholm na Švedskem. Ne plezalni del poti je prekinil en plezalni intermezzo na Švedskem, na področju Bohusläna, severno od Göteborga. Gre za kar obsežno področje z eno ali več raztežajnimi smermi, v granitu. Večina smeri so »trad« poči, še sidrišča so redko opremljena. Vredno obiska!

Grega Lačen