V soboto, 21.8.2010 je potekalo deveto tekmovanje balvanskih

plezalcev MASTN GRIF.

 

Tekmovanja se je udeležilo 9 deklet in 21 fantov.

Osvojili so sledeča mesta:

Dekleta:

1. Mateja Hohkraut
2. Tamara Omerzel
3. Julija Kruder

Fantje:

1. Jernej Kruder
2. Andraž Karničnik
3. Jure Bečan

V tradicionalnem skoku za akomulator pa je bil najvišji Jure Bečan.

Bila je lepa tekma v užitek tako tekmovalcem kot gledalcem, vsaj upajmo. Še enkrat hvala vsem tistim, ki so po svojih močeh pomagali pri organizacijo tega dogotka.

Drugo leto bo potekalo jubilejno tekmovanje, 10. po vrsti. Upam da bo tako ali pa še bolj obiskano in uspešno kot je bilo letošnje.

Kljub včerajšnjemu slabemu vremenu smo se v Grohatu zbrali Pero, Bremza, Blaž, Rajč, Rok, Čmarko, Zdenč, dežurna reševalca Oto in Jani ter jaz. Tisti torej, ki smo v hribih navajeni vsega in vemo, da je tudi v takem vremenu lepo in nekaj posebnega. Ker bi bilo plezanje Mihove zaradi blata v spodnjem delu prenevarno, smo luči prižgali v spodnjem delu Macesnovca, zvečer pa smo se družili v bajti GRS.

Danes zjutraj se je Raduha prebudila v prekrasnem, a mrzlem jutru. Ko so se pripravniki v Cigajnarci komaj začeli prebujati, sem jo sam mahnil v Srednjo Raduho in po Stanetovi zajedi (zaradi mraza sem kar pogosto pihal v roke in jih vtikal v hlačna žepa) na vrh, kjer sem prižgal luč Školčkiju, med sestopom pa še Blažu in Tomažu.

Ob mojem odhodu so Bremza, Rok in Rajč šarili nekje v stenah Srednje Raduhe, kje, bo pa verjetno sporočil Bremza.

Lp Igor

11. avgusta 1963 leta sta se v Mihovi smeri v Mali Raduhi smrtno ponesrečila 16. letna Dora Šek in 18. letni Ivan Burjak. Od takrat naprej vsako leto avgusta člani alpinističnega kluba Črna organiziramo komemoracijo, s katero se spomnimo Dore in Ivana ter vseh drugih v gorah ponesrečenih prijateljev in alpinistov. Letos bo komemoracija to soboto, 28. avgusta. Dobimo se ne glede na vremensko napoved do 16. ure ob koči koroške GRS. Če nam bo vreme dopustilo bomo zvečer Mihovo smer, kot je že ustaljen običaj, osvetlili z baklami, sicer se bomo zbrali ob spominski plošči.

S sabo prinesite tudi plezalno opremo, da bomo v nedeljo kaj zlezli.

Igor

Pretekli vikend smo se Maruša,Rok in moji dve princeski odpravili na Primorsko -Sečovlje. Ker pa je Črni Kal dokaj blizu smo tam preživeli skor dva dni.

Ker je  bilo itak vroče ko sv…  sma z Rokijem (bodoči naš član) vstajala okrog 6.ure zjutraj,da sma lahko plezala  v jutranji hladovini, pa še gužve ni. Pol okrog 11ure  pa invazija Nemcev, Italjanov. Največ sma plezala v sektorju B1 kjer  so zelo lepe nove dolge smeri do 35m težavnosti 5c do 6b, se splača jt probat, če se kaj mimo pelete.

Uglavnem, bilo je lepo ampak kratko!

Kot mojo prvo novico (v mali seriji vzponov, ki sem jih opravil julija in avgusta) predstavljam tri nove smeri v domači Raduhi.

Začel sem sam v Veliki Raduhi, kjer sem 27. avgusta zlezel Kačo za Nino..

Nato mi je pritegnil pozornost desni del stene Male Raduhe in začudil sem se, kako da se tistih plati tam nisem lotil že pred kakimi 30. leti. Še bolj pa me čudi, da so kljub očitnemu izzivu, ostale nedotaknjene vse do danes.
Začela sva z Zdenčem 8. avgusta in preplezala Smer veteranov (oba skupaj sva si jih nabrala že kar 115).

Nadaljevala sva z Boškotom 22. avgusta. S seboj sva tovorila vso opremo za tehnično plezanje (pravzaprav samo jaz; sem pač alpinist starega kova in tudi takih sposobnosti), a naju je stena tokrat presenetila z lepimi naravnimi prehodi in večinoma dobro, z oprimki bogato skalo..
Smer sva posvetila prijatelju in soplezalcu Tomažu Lazniku, ki mu je večni nasmeh na njegovem obrazu za vedno ugasnil v snežnem plazu, ki se je sprožil 28. februarja letos prav pod tem delom stene.
Če si ideje o plezanju v teh plateh ne bo kdo sposodil (še nisem razglasil, da sem tu končal; in to je včasih nekaj veljalo) me čaka še nekaj dela.

Pa še nasvet morebitnim ponavljalcem. Priporočam predvsem Tomaževo smer. V njej je ostal sicer samo en klin na prvem štantu, vendar smer ponuja lepo plezanje (razen kratkega skrotastega drugega raztežaja) s številnimi možnostmi za sprotno nameščanje varovanja. Dobra šola za začetnike v navezi z alpinistom.

V Smeri veteranov je zelo zoprn prvi raztežaj, kjer v drugi polovici plezaš po zelo strmem travniku brez konkretnih oprimkov. Temu cugu se je mogoče izogniti kar po Tomaževi. S prvega štanta sestopiš 4 m do macesna in že si v veteranski.

Ob splovitvi (kot je dejal Franci Savenc) naše lepo oblikovane in navigacijsko enostavne strani si želim, da bi opravila svoje informacijsko komunikacijsko poslanstvo v čim večji meri.

V imenu članov alpinističnega kluba se zahvaljujem podjetju VERTIKALA-X d.o.o. za sponzorsko pomoč za postavitev spletne strani. 

Načelnik AKČ
Igor Radovič