Oprana Vidova srajčka

Če se bodo tako visoke temperature nadaljevale še nekaj dni pa ne bo samo oprana, ampak tudi izprana do skal. Iz podora Čedce se neprestano krušijo tudi kamni in večje skale. Spodaj in zgoraj letijo po levi in desni strani, v srednjem delu pa je kar nevarno, zato plezanja slapu, ki bo sicer zdržal še kak dan, ne priporočam.

Z Boškom sva se zapodila vanj za neznanim solistom in še eno navezo. Pritisnila sva na gas, da bi bila čim prej čez. Žreb je za prvi raztežaj določil Boška. Srečnež. Name je po štrikih cel raztežaj tekla voda in se mi z osmice na pasu zlivala po hlačah. Ker sva hitela sva kake 10 m, dokler ni Boško zgoraj spet prišel do ledu usekala kar štajerca. Led je bil ob visokih temperaturah seveda odličen. Ko sva se preko zgornje zavese in žlebu prebila v tisti majhen gozdiček na koncu smeri sva si pošteno oddahnila. Zdaj se pa kar naj krušijo skale, za nama ni bilo nikogar več.

Tudi Pozejdon, ki sva ga po tihem oba imela v mislih, kar sva si priznala ob jutranjem mimohodu, je v zelo slabem stanju. Stanje ob vračanju je bilo vidno slabše kot zjutraj. Prejšnjo sredo, ko sem bil nazadnje tam, bi se verjetno dal varno preplezat. Boško pa je menil, da najbrž tudi še v nedeljo, ko so bili tam naši odpravarji.

Ko sva se zjutraj pri mojem kanarčku preobuvala sta se za nama pripeljala tudi  Zdenč in Franci Medved (ŠAO). Preplezala sta Smer izgubljene rokavice in slap S. Zdenč je potrdil, da so razmere tam podobne in skupaj smo ugotovili, da se od plezanja zaledenelih slapov nad Jezerskim lahko poslovimo vse do naslednjega nekajdnevnega mraza.

Zadnji cug pa smo le še ulovili.

Igor