Za danes sva bila prvič letos dogovorjena za turo z vuzeniškim pripravnikom Primožem, a so mu nenačrtovane službene obveznosti to preprečile. Pa sem šel spet sam. Tokrat v severno steno Durc.

Smer pojoče travice (III/II, 160 m) sem doslej plezal le enkrat in v spominu mi je ostal kar zoprn skok v spodnjem delu.  Tistega 30. decembra 1991 sva z Blondyjem tam menda celo nekaj zabijala, razmere pa so bile zelo podobne današnjim. Da ne bi končal blizu vstopa sem se zbral in neprijetno mesto ukrotil z nekaj premišljenimi gibi predvsem na noge, saj moje stare bajle ni bilo kam zatakniti ali zapičiti. Do roba stene je bila nato ena sama uživancija po že kar sesedenem in mestoma trdem snegu, ki pa ga še ni prav dosti. Le v izstopni zajedi sem še rabil moje sive celice.

Ne vem zakaj se v tako lepih dnevih še kak član kluba ne odloči za plezanje.

Igor

002

003

005

011

014

020

023

025

 

 

Priporočene objave

5.431 Comments

  1. 21.4. 1996 imam zapisano, da sma jo plezala tudi midva.Vrjetno so bile takrat zelo dobre razmere z veliko snega, zato se kakih težav na spomnim.
    L.P.Blaž

  2. Bo pa že držalo. Razmere so bile res najbrž dobre, ker mi ni ostalo v spominu. Imam pa tudi luknjo v evidenci – da, celo jaz. Od leta 96 – 00 si nisem zapisoval vzponov.


Objavi komentar