Pa je pršo konc kedna, pa je bovo spet trba jt nekam. Napovedana šajba za konc kedna je samo še povečaja opcije. Edn izmed zaželenih cilov je biv 51 TS izpod Raduhe in svda zvčr gavda v koči, ki je vsako bart fajn. Druga izmed opcij pe je bova Slovenska v Triglavo. Za nobeno med štam dvem opcijam mi sred kedna ni kazavo doro. Pol pa kr naenbrt obe. Glede na razmere in željo po Slovenski sm moro zajebat Čuriča (m je hodo žav) in se prdružit koroškem napadu na Triglav. Štart je biv furt, spaja bol mavo, l’di pa zaki. Ob 4ih zutra sta bova avtija ž parkerana, samo klub furt uri sta meva orngi družbo. Lpo počas smo se spakirali in jo ‘lagano sportski’ upičli proti steni. Kr ene par barti preveč je bovo trba škije dov pa gr dat, kar je kazavo k’k orngi odjuga je. Končno smo pršli do skal se naprajli in jo mahnali grta. Tam pa prava procesija, l’di več ko doma na vesi, tk da smo lpo v riži korakali (lezli). Mavo se je taj pa taj za’bvo, mavo je bovo prehitevana pa vjko uživancije. Hoja grta je spominjava na hojo po štingah v knapuško elektrarno. Po parjah urah smo b’li na vrho smri, se vredo martinčkali, najdli in narežali. Po smo pa škije gr naprajli pa potenali na Kredarco, ker je pasu per al dva, pa sneh je glih za dva prsta od’eno (v resnici za pov roke). Po smo jo pa mahnali Za Cmiro v Vrate. Škijarije je bovo odvisno, kejk je bovo kermo škoda dil, sam nakonco smo jh pa vs vrgli na hrbet.
Koroška pobi (nas bovo prevnč, da b vse naštevu)