Ko sem prejšnji teden brskal po arhivu sem našel tudi pesmico, ki jo je 26.6.1981 napisala Miša. Napisala jo je na barvni papir, ki je že toliko zbledel, da sem jo mestoma že s težavo prebral. Vsi stari člani kluba smo Mišo poznali. Zapustila nas je mnogo prekmalu. Naj ta pesmica še komu obudi spomine nanjo .
Stoji, stoji, tam Raduha,
tej bajti Grohat je ime,
to alpinist, pač vsakdo ve.
V soboto alpinist hiti,
pri Bukovniku obsedi,
saj tam lepo je posedet,
ker mleko, šnops ni stran za vreč.
Tu družba cela najde se,
da vpisna knjiga polna je,
in vic za vicom se vrsti,
a čas hiti, hiti, hiti.
Rukzak na ramo in naprej,
saj Grohat čudno blizu je,
minut še nekaj je poti
in že si v zelher sprejet ti.
Na vrsto pride malca, čaj,
pa klobasa in še kaj,
saj vsak na mizo vljudno da,
kar v rukzaku ima.
Zjutraj na vrh vse hiti,
saj vsakdo sonca si želi,
potem pa puding in kofe
in že spet vse v dolino gre.
V nedeljo alpinist hiti,
pri Bukovniku obsedi,
in en pogled še gor in dol,
ki ga pozabil ne bo nikol.
Zdaj ve, da prišel bode spet,
dokler mu treba ne bo umret,
on živel bo z Raduho
in njeno steno ljubljeno.
Z Mišo je povezano tudi ime smeri TV 625 v Lanežu. Včasih je bila družabnost alpinistov seveda neprimerljiva z današnjo, ki je praktično ni. K temu je ob spremenjenem načinu življenja precej prispevalo tudi športno plezanje, ki je veliko alpinistov “pregnalo” iz sten v plezališča. Včasih smo si za hribe vedno vzeli čas. Miša nas je pogosto počastila s steklenico TV 625, to je bila nekakšna sadna vodka, če se prav spominjam. In tej slavni pijači sva z Belajevim Robijem posvetila smer, ki sva jo splezala aprila 1983.
Igor
5.431 Responses
Lepa uživaška smer v čvrsti skali, za III+ kar izpostavljena. Meni je še posebaj pri srcu, saj je bila ena mojih prvih plezari in prva smer v katero me je pelja Cigi.Spomnim se kot bi bilo včeraj.Po preplezani smeri sma setopila po Detektivski. Spodaj v lukni sma malical in se dogovarjala še za eno smer, ko je za Raduho zagrmel. V trenutku se je vlilo; kot iz škafa. Cigi stari maček je na glvo povesnil čelado in šus do koče. Meni zelencu seveda niostalo drugega kot, da ga posnemam in v dir za njim.Na bajti sma bila podobna bol žabam kot alpinistom.Pisalo se je leto 30.8.19992.