Hja, včasih samo želja pač ni dovolj. Planiran športno-plezalni tabor smo morali zaradi slabe vremenske napovedi odpovedati. Zaradi tega, smo iz vikenda iztisnili eno manjše druženje v plezališču Kotečnik. “Prva skupina” smo bili jaz, Tjaša, Denis in Rok K. . Dan je potekal sproščeno, ampak kljub temu, smo se lotevali smeri, ki so bile nam na zgornji meji.
Rok, ki si predvsem še nabira izkušnje s plezanjem v skali se je pogumno lotil smeri beli svod, ki je ocenjena s 6b. Ugotovil je, da bo potrebno še malo vztrajnosti, ampak slej ko prej bo šlo! Tjaša se je prvič postavila v smer z oceno 7a, zadnji dnevi raja, in ob zadostni vzpodbudi z moje in Denisove strani brez težav naredila večino gibov. Za preostanek gibov pa se je odločila, da mora biti kakšna stopinja celzija več, da bo dejansko čutila prste :). Z Denisom sva imela za glavni “projekt dneva” kratko a zanimivo smer, Hanta yo, s katero sva začela prejšnji vikend. Meni je od zadnjič manjkala rešitev za zadnji gib v smeri, Denisu pa malo sreče v spodnjem delu. Po krajšem “študiranju” smeri sem jaz potem uspešno preplezal svoj drugi 7b, Denis pa je v svojem najboljšem poskusu pokazal, da bo tudi s to smerjo zelo hitro zaključil! Meni je pred tem uspelo preplezati še zadnje dneve raja.
Druga skupina, ki so jo sestavljali Jež, Ploj, Alina in Peter, se nam je pridružila ob pol 3. Večinoma začetniška skupina se je kar hitro zapodila v smeri nabirat potrebne izkušnje, Jež pa se je med tem sprehodil po smeri Zajeda na lusko 6b, in nato še popravil svoj greh od zadnjič, Vabeča globina 6c+.
Dan je torej kljub odpadlemu taboru minil v pozitivno naravnani klimi 🙂
