Suhi vrh in Raduha

Priprave na odpravo gredo počasi h koncu. Za zadnja dva obiska domačih gora sem prihranil Peco in Raduho. Včeraj sem se po strmi knapovški poti povzpel na Knipsovo sedlo in Suhi vrh. Po njej sva se zadnje čase z Zdenčem kar pogosto preganjala.

Za prav zadnji obisk pred odhodom v Nepal pa je bila na vrsti naša Raduha. Tako si je zaželelo srce. Stene, v katerih se je rodil koroški alpinizem in v katerih vedno znova začenjajo nove generacije koroških alpinistov. In kaj naj bi si za nekajtedensko slovo od domačih hribov izbral drugega kot popularno Stanetovo zajedo v Srednji Raduhi. V njej sem pred dobrimi 39. leti v navezi z Binijem in Jetijem doživel svoj plezalni krst.

Ker me 1. novembra ne bo doma, sem se danes na vrhu spomnil še prijatelja Školčkija, med sestopom pa nabral islandski lišaj, za katerega me je Joca prosila že kake dva meseca. Doma pa so me pred garažo pričakale moje štiri gracije v odpravarski opravi. Pred odhodom smo bili zadnjič vsi skupaj, zato se skupinski fotografiji seveda ni dalo izogniti.

Igor

007 008 013 017001 005 006 007 010 012 014 015 016

 

Facebook
Twitter
Telegram
WhatsApp
Email

5.431 Responses

Dodaj odgovor

Zadnje novice

Vive le Fontainebleau

Letošnje leto mineva s svetlobno hitrostjo in z enako hitrostjo se približuje tudi poletje, s poletjem pa temperature v katerih lahko v plezanju zares uživaš

Preberi več »