Lanskoletna izkušnja pod okriljem projekta “Operation Hernia” (www.operationhernia.org.uk) v Mongoliji je navdihnila tudi letošnjo “izvidniško” odpravo na Madagaskar. Med obiskom pri slovenskih misionarjih, ki so najbolj številčno zastopani prav v tej državi, bolnikov ni bilo potrebno posebej iskati. Bolezen in smrt sta namreč stalni spremljevalki prebivalcev četrtega največjega otoka na svetu.

Plaža ob Indijskem oceanu

Med obiskom več mest (Antananarivo, Vohipeno, Farafangana, Ampitafa, Vangaindrano)  me je najbolj zanimalo, kakšna je raven zdravstvene oskrbe. Kot kirurg sem medicinske zmogljivosti presojal predvsem skozi urejenost in opremljenost operacijskih prostorov. Zelo koristni so bili tudi pogovori s posameznimi kirurgi. Predstojnik Oddelka za abdominalno kirurgijo v največji in tudi referenčni vojaški bolnišnici Soavanaindra v Antananarivu je na zmogljivosti svoje ustanove lahko upravičeno ponosen. Osem prostornih opreacijskih dvoran omogoča normalno delo številnim kirurškim specialnostim. Predstavitev namena, da z mednarodno ekipo kirurgov pridemo v bodoče na Madagaskar operirat bolnike s kilami, je bila toplo sprejeta. Zaradi predvidene strokovne ekipe (prof. Kingsnotrh-Anglija, prof. Gutman-Izrael, prof. Earle-ZDA) je predvidena organizacija delavnice in simpozija, v okviru katerega bi se malgaški kirurgi lahko naučili sodobnega operiranja kil. Operacije kil z mrežicami so za Madagaskar še vedno utopija, največkrat zaradi cene.

Majhni in veliki bolniki

Načrt odprave prihodnje leto pa zajema tudi obisk najrevnejših predelov države. Zato je izvidniško ekipo kirurga in anesteziologa pot letos vodila še na jugovzhod do 800 km oddaljene misijonske postojanke Ampitafa. Kirurške zmogljivosti te ustanove, ki jo vodi slovenski misijonar Janez Krmelj so sicer omejene, vendar so nekatere stavbe še v fazi opremljanja. Tam že deljujejo zametki porodnišnice in solidna splošna ambulanta. Kirurško bolj obetaven je bil obisk bolnišnice Ambatoabo v Farafangani, ki je bil sprva zamišljen kot sanatorij za gobavce in tuberkulozne bolnike. Vodijo ga sestre usmiljenke, glavna je slovenska redovnica Marija pavlišič. Imajo dostojno operacijsko sobo ter vse potrebne pripadajoče prostore. S pomočjo španskih donacij pravkar zidajo urgentni blok, zatem bodo še porodnišnico. Ob tokratnem obisku sem imel priložnost navezati stik z edinim kirurgom tega okoliša, dr. Mariom. Asistiral sem mu tudi pri operaciji večje hidrokele, ki je zaradi filarioze pogost problem Malgašev.

Operacija z dr. Mariom

V kratkem, 10-dnevnem obisku rdečega otoka je bilo vtisov veliko. Slovenski misionarji so prodrli v bistvo življenja Malgašev in nam v strnjeni obliki ob vsakdanjem srečevanju predstavili svoje delo ter izkušnje. Zato bi se dalo povedati še veliko zanimivega. Najprej o borbi za preživetje ter vdanosti v vsakdan z eno merico riža, o trdno zasidranih malgaških običajih, edinstvenem živalskem svetu, o ekoloških napakah izsekavanja in požiganja gozdov, pa o ciklonih, ki poleti pogosto hrumijo z Indijskega oceana ter včasih docela potopijo riževa polja in povzročijo lakoto in še o čem.

Misijonarska bolnišnica v Farafanagani

Kot kaže na podlagi letošnjega obiska ter do sedaj opravljenih pogovorov, bo junija 2012 na pot na Madagaskar odšla 5-7 članska mednarodna kirurška odprava z namenom operiranja bolnikov z različnimi vrstami kil, pa tudi učenja tamkajšnjih kirurgov. Priprave so se že začele.

Jurij Gorjanc

Priporočene objave

Ni še komentarjev, dodaj prvi komentar!


Objavi komentar