Dan se je začel zelo obetavno z jasnino nad Karavankami. Tudi Grintovci so bili brez megle, zato sem se pri Bukovcu odločil, da je končno napočil dan tudi za Veliko Raduho.
Preden sem pod Stebrom prečil desno v Amfiteater sem si ogledal Lojzetov kamin, a je v najstrmejšem delu zgledalo precej slabo. Če bi imel soplezalca … . Tako pa sem se odločil za Gredo (M/40-45, 170 m). Na sami gredi so bile snežne razmere presenetljivo dobre, čez skok na njenem koncu so mi pomagale pomrznjene trave, naprej pa malo zatikanja in malo vlačenja za cretje.
Že preden sem začel s plezanjem so se začeli nabirati nizki oblaki in megla. Vse skupaj se je vztrajno dvigalo in me doseglo na vrhu Raduhe. Rahlo sneženje me je nato spremljalo vse do Grohota, nižje pa je sneg prehajal v dež. Da me to ne moti, pa tako že veste. Lepo je bilo.
Igor
