Do danes zjutraj dobra znanca sva s Stanetom postala prijatelja.
Stane Lodrant s Prevalj si je zaželel opraviti kak zimski vzpon in jaz sem bil menda kar pravi naslov, da se mu je želja tudi izpolnila. Ker je bilo to šele drugo njegovo plezanje pozimi, je bila Teranova smer pravšnja izbira. Stane se je dobro držal, tudi v tisti izstopni prečnici, ki je bila v danih razmerah najtežje mesto smeri. Glede na dobre razmere sem pričakoval naval plezalcev, a so bili poleg naju v smeri le še trije alpinisti. Navidez sva poznala le Bogdana Biščaka.
Zaradi visokih temperatur je sem in tja priletel kak kamenček, pa sneg naju je zasipal, čisto na koncu pa se je s stene nad nama sprožil še majhen plaz. Sicer je bilo v steni Dolgega hrbta nad nama vse mirno. Desno od Češke Koče in malo manj z Velike Babe pa so grmeli manjši in srednje veliki plazovi in opozarjali, da ob tako visokih temperaturah tam nimamo kaj iskati.
Igor
