Z današnjim dnem mineva pet let odkar je Igor odšel naprej. Usedel se je na zadnjem varovališču v Angini Pectoris v Velikem vrhu, trikrat udaril s kladivom po klinu, ki ga je imel namen zabiti … ter nas z blagim nasmeškom na obrazu zapustil.
Gospa s koso ga je našla tam, kjer je bil najraje. V svojem 40 letnem delovanju na področju alpinizma je veliko doprinesel k razvoju le-tega v našem domačem kraju pa tudi v širšem slovenskem in svetovnem prostoru je poznan. S svojo ljubeznijo do gora ter predanostjo do prenašanja tega sporočila na mlajše rodove se nam je zapisal v srce. Bil je aktiven plezalec, ki je znal navdušiti tudi druge. Imel je smisel za pisanje, za zbiranje in urejanje dokumentacije, za organizacijo in je te svoje sposobnosti s pridom uporabil, ko je bil načelnik kluba, ko je bil inštruktor alpinizma, ko je bil vodja odprav, ko je urejal tole našo stran in vitrino v Centru Črne. Z veliko motivacijo je zbujal mlajše generacije, jim posojal opremo in jih vodil v hribe.
Hvaležni smo mu in ga pogrešamo!
