Ker zaenkrat v nasih krajih ni kaj prida snega, zelja po turni smuki pa je vedno vecja, smo se
4. decembra, na drugo adventno nedeljo, Jurij, Rok in jaz namenili na Veliki Klek. O sneznih razmerah nam je nekaj informacij predal G. Karnicar, ki se je na Kleku potikal par dni pred nami.
Glede na vremensko napoved smo se nato odlocili, da ni kaj razmisljati in, da jo mahnemo proti
najvisjemu vrhu sosednje Avstrije.
Ob 6:30 uri zjutraj smo, s smucmi na hrbtu, zapustili parkirisce pri Luckner haus Nad Dolino Kals.
Po nekaj zacetnih korakih ob soju celnih svetilk je sonce kaj hitro zacelo nakazovati, da bo danes res lep dan. Hitro je svetlobo celnih svetilk nadomestilo jutranje sonce in mi smo malo nad Luckner Hütte nase smuci sneli z nahrbtnikov in jih pripeli na cevlje. Nekaj teze se je tako porazgubilo z ramen in v prijetnem tempu smo nadaljevali nas vzpon proti vrhu. Brez tezav smo prisli do prvih napetih jeklenic, kjer smo tudi pustili smuci. Ocenili smo, da je glede na trenutne snezne razmere nesmiselno vlaciti smuci cez naslednje skalne skoke proti Erzherzog-Johann-Hütte. Na koci smo srecali se eno slovensko navezo, ki je ze sestopala proti dolini. Na hitro vzamem telefon iz zepa, da napravim nekaj posnetkov za domaci arhiv. Nikakor se ne mores navelicati teh brezplacnih trenutkov tu gori. In vseh panoram, ki se jih ne da opisati, lahko jih le dozivis… Hitro mine se zadnji del vzpona na vrh. Malce tezav nam je povzrocal le prehod z malega na Veliki Klek, kjer je naveza pred nami celo obrnila. Pomanjkanje snega pac naredi svoje. Na vrhu se nismo predolgo zadrzevali, ker smo vsi zeleli kar se da hitro do nasih smuci, da opravimo se z glavnim ciljem nase ture, smukom v dolino. Prav tukaj pa je Jurij pokazal, kako domac je na grebenih Velikega Kleka in kako so mu ta pobocja blizu. Skrbno je iskal prehode med vsemi kamni in skalami, ki ze prav stokajo za snegom, vse do Luckner hütte nazaj v dolino. Tanke plasti trdega snega so nam omogocale dobro, na trenutke kar uzivasko smuko.
Za celotno turo smo porabili nekaj malega preko 9 ur, 4 litre tekocine, 3 sendvice in nekaj priboljskov. Skratka… veliko manj, kot stane dnevna doza gostilniskih odvisnezev. 🙂
Jurij, Rok, Ales
