Včeraj zjutraj sva se v času šihtarjev z Blažem Penecem – Bremzo podala proti najbližji avtocesti, ki jo pač imamo na koroškem. Malo za Pliberkom sem nastavil tempomat in že čez dobro uro sva mimo Celovca in Beljaka prispela do starega železniškega mostu pri Gozdu Martuljku. Za brezhiben in hiter dostop sem sredi sestanka zmotil načelnika, ki je bil presenečen a vesel nad najinem plezalnem planu. Cilj je bil jasen, preplezati zaledenel slap Lucifer (4+, 210m), ki je bil svoj čas pojem lednega plezanja in  pomenil zrelostni izpit lednega plezanja. Spoštljivo sva pristopila in se ga v prijetni družbi dveh TAM-ovcev lotila plezati. V slabih dveh urah sva bila čez lepo narejen slap, ki je bil proti pričakovanju moker le v zgornjem delu tretjega raztežaja. Najzahtevnejši del ture je bil vsekakor sestop, ki sva ga opravila nenavezana in hodila mestoma dobesedno po robu. Na nevarnost naju je spomnil še Cigi s svojim bogatim poznavanjem razmer in zgodovine alpinizma. Sredi dneva sva se odpravila proti letos, zaradi kratkega dostopa, močno opevanemu slapu Lušev Graben (4, 200m). Za razliko od predhodnikov nisva imela sreče s pristopom, saj razmere niso dovoljevale, da bi se pripeljala pod slap in imela cele 3 minute in 27 sekund pristopa, pač pa sva porabila dobro uro in 20 minut. Za povrhu pa je bil še slabo narejen. Sledil je sestop, vožnja domov in standardni pir pri Kocki na Poljani.

Svojo zrelost lednega plezanja sem potrjeval danes v Logarski dolini v družbi Jana Špilerja – Špilča. Zlezla sva Centralni Ivovec (3, 90m), Desni Ivovec (3+, 180m) in Levi Ivovec (4+, 300m). Po napornemu sestopu sva iskala težke prehode v Palenku, ki je bil še vedno 100m dolg vendar ocena 3+ ni bila primerna. Za obliž na verjetno slovo od lednega plezanja v Logarski dolini za to zimo sem moral preplezati še Razočnika (4, 160m), se pridružil Špilču in že sva drvela proti sončni Raduhi.

Rok

Priporočene objave

5.431 Comments


Objavi komentar