60. Tradicionalni spust izpod Raduhe

V imenu organizacijskega odbora sporočam, da 60. Tradicionalni spust izpod Raduhe, ki je bil predviden za ta vikend in smo z velikim upanjem čakali na več snega, zaradi pomanjkanja le-tega žal odpade.

Športno druženje a.k.a. tolažilna nagrada za planiran tabor

Hja, včasih samo želja pač ni dovolj. Planiran športno-plezalni tabor smo morali zaradi slabe vremenske napovedi odpovedati. Zaradi tega, smo iz vikenda iztisnili eno manjše druženje v plezališču Kotečnik. “Prva skupina” smo bili jaz, Tjaša, Denis in Rok K. . Dan je potekal sproščeno, ampak kljub temu, smo se lotevali smeri, ki so bile nam na zgornji meji.

Rok, ki si predvsem še nabira izkušnje s plezanjem v skali se je pogumno lotil smeri beli svod, ki je ocenjena s 6b. Ugotovil je, da bo potrebno še malo vztrajnosti, ampak slej ko prej bo šlo! Tjaša se je prvič postavila v smer z oceno 7a, zadnji dnevi raja, in ob zadostni vzpodbudi z moje in Denisove strani brez težav naredila večino gibov. Za preostanek gibov pa se je odločila, da mora biti kakšna stopinja celzija več, da bo dejansko čutila prste :). Z Denisom sva imela za glavni “projekt dneva” kratko a zanimivo smer, Hanta yo, s katero sva začela prejšnji vikend. Meni je od zadnjič manjkala rešitev za zadnji gib v smeri, Denisu pa malo sreče v spodnjem delu. Po krajšem “študiranju” smeri sem jaz potem uspešno preplezal svoj drugi 7b, Denis pa je v svojem najboljšem poskusu pokazal, da bo tudi s to smerjo zelo hitro zaključil! Meni je pred tem uspelo preplezati še zadnje dneve raja.

Druga skupina, ki so jo sestavljali Jež, Ploj, Alina in Peter, se nam je pridružila ob pol 3. Večinoma začetniška skupina se je kar hitro zapodila v smeri nabirat potrebne izkušnje, Jež pa se je med tem sprehodil po smeri Zajeda na lusko 6b, in nato še popravil svoj greh od zadnjič, Vabeča globina 6c+.

Dan je torej kljub odpadlemu taboru minil v pozitivno naravnani klimi 🙂

Priprave na tabor

Z Denisom sva bila zmenjena, da greva v nedeljo plezat v Kotečnik. Ta informacija je prišla na uho Ježu, in kar naenkrat je bil ves Kotečnik obarvan v barve AK Črne. Zbralo se nas je namreč kar devet. Lepo je, ko se naključno zbere toliko članov enega kluba.

Plezali smo smeri: Hanta yo, Evropa 92, Narobe svet, Mravlja, Črnka, Vabeča globina in druge…

Grega Lačen (1976 – 2020)

Sporočamo vam žalostno vest, da se je včeraj, 17. januarja popoldne od nas poslovil naš član, vrhunski alpinist Grega Lačen. Usoden je bil zdrs pri sestopu z Mlinarskega sedla nad Češko kočo na Jezerskem, kjer je plezal z izkušenim alpinističnim kolegom s Koroške.

Z globoko žalostjo v srcu izrekamo iskreno sožalje vsem njegovim!

Več o našem prijatelju si lahko preberete na:

https://www.pzs.si/novice.php?pid=13995

AK Črna na Koroškem

Vzhodna smer

Danes (30.12.2019) sva z Alešom pikala nad Logarsko dolino. Splezala sva Vzhodno smer, ki je bila odlična izbira za (zelo pozen) začetek zimske sezone 🙂

4. planinski filmski večer E. M. Savellija – JAVNI RAZPIS

Naslednje leto bo Planinsko društvo Črna na Koroškem organiziralo tradicionalni 4. planinski filmski večer E. M. Savellija. To se bo zgodilo v petek, 14.2.2020 ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Črni na Koroškem.

 

Zasnova večera ostaja takšna kot je bila v izvirniku za prvi večer in sicer: v prvem delu bodo prikazani filmi E. M. Savellija, v drugem delu pa aktualni dosežki ali doživetja ali filmski zaznamki koroških alpinistov, planincev, hribovcev, gorskih kolesarjev, turnih smučarjev, idr.

 

Da bi ta drugi del bil čim bolj aktualen in zanimiv se poslužujemo tega javnega razpisa: POZIVAMO VSE , KI SO V TEM LETU, V PRETEKLEM LETU ALI DVEH, TREH, ALI TUDI PREJ USTVARILI KAKŠEN VIZUALNI ZAPIS IN ŠE NI BIL PRIKAZAN NA TEM VEČERU, DA NAM SE JAVIJO IN BODO POD POGOJI TEGA RAZPISA VKLJUČENI V PROJEKCIJO NA PLANINSKEM FILMSKEM VEČERU.

 

Pogoji razpisa so sledeči:
– Prispevek je avtorsko delo prijavljenega, prijavljeni pa je iz Koroške, posneto pa je dogajanje na Koroškem ali kjerkoli po svetu;… lahko pa je prijavljeni akter v prispevku in je iz Koroške, prispevek pa je posnel nekdo drug na koroškem ali kjer koli po svetu;… ali pa je koroško pokrajino oz. aktivnost v njej posnel avtor od drugod
– Vsebina prispevka mora biti vezana na planinsko tematiko, v najširšem smislu
– Prispevek je lahko v obliki video filma ali digitalnih fotografij
– Zaželeno je, da ima prispevek zvočno podlago, ni pa nujno; po želji boste prispevek na predstavitvi lahko komentirali
– Prispevek mora biti praviloma v časovni omejitvi od 3 minut do 20 minut, po dogovoru so možne izjeme.
– Prispevke pošljete do najkasneje 31.12. 2019 na email: marijan.lacen@guest.arnes.si ali pa prej pokličete in se vse potrebno dogovorimo, na: 041 731 086, ali pošljite po pošti na: Marijan Lačen, Lampreče 4, 2393 Črna na Koroškem
– Komisija za filmski večer pri PD Črna si pridržuje pravico odločanja, kateri prispevki bodo objavljeni oz. predstavljeni na večeru
– Prispevkov oz. njihove projekcije ne bomo honorirali, na vašo željo vam jih bomo vrnili

 

Verjamemo, da je v preteklih letih marsikdo ustvaril kakšen zanimiv planinski vizualni zapis… in zakaj bi ta ostal neopažen, zakaj ga ne bi videlo več ljudi…zato vas pozivamo, da se odzovete na naš razpis, saj ta večer v svoji četrti izdaji resnično postaja vse bolj vse-koroški!

 

Prosimo, da upoštevate rok prijave, 31.12.2019.

 

Nasvidenje 14. februarja 2020 v Črni na Koroškem !

 

november, 2019                                                                             Upravni odbor Planinskega društva Črna na Koroškem

Predavanje – Denali

Lepo povabljeni ta petek, 29.11.2019 ob 19.00 uri v Koroško osrednjo knjižnico dr. Franca Sušnika na Ravnah na Koroškem na potopisno predavanje DENALI 2019. 

Paklenica – skupni tabor

Lepo po vrsti. Preden se zgodi tabor v Vipavi, se spomnimo tabora v Paklenici, ki se je zgodil zadnji vikend v septembru in je bil skupni tabor AK Slovenj Gradec, AK Ravne in AK Črna. Iz AK Črna smo se tabora udeležili Andrej Jež, Denis Arnšek in jaz, pridružila se nam je članica AO TAM, Tjaša Kolar. V petek smo opravili s službo in potem s prijetno potjo in še bolj prijetno namestitvijo.

Pozorni opazovaelc bo zaznal, da smo šli levo, pod all sports!

V soboto zjutraj so se Andrej z Gregom Lačnom ter Denis s Tjašo zagnali v kanjon, jaz pa sprva za šoferja in nato proti morju (nato še tudi z velikim veseljem v kanjon). Andrej in Grega sta v severni steni Anića kuka preplezala Enigmo (7b+, 190 m), Tjaša in Denis v taisti steni Ljubljansko (6a+, 220 m) ter Centralni kamin, (5a+/b, 180 m) v Velikem Ćuku.

Sobotni jutranji zagon, Tjaša in Denis!

Jaz sem si privoščila jutranje plavanje v morju in prijeten dopoldanski klepet na plaži.

Plaža – pogled v levo!
Plaža – naravost – Velika Paklenica!
Plaža – pogled v desno!

Popoldne sva z Andrejem zlezla Nosoroga, (4b+, 150 m) v Kukovih izpod vlake, verjetno najboljše ogrevanje, greben mi je bil zelo všeč.

Prvi cug Nosoroga!
Zorni kot med plezanjem.
Andrej gre vedno naprej.
V Nosorogu.
Lepo je.
Zadnji štant Nosoroga.
Na vrhu Nosoroga.
Nosorog.

Nato smo večer preživeli pri Dinku ob izredno dobri hrani in pijači in kar pomeni največ, v dobri družbi. V srečanjih z ravenčani ter slovenjgračani ta dan ter ostala dva, smo neizmerno uživali. In so nam prehitro minila.

Pri Dinku, večerja.

V nedeljo smo preplezali Sjeverno rebro, (4b/b+, 170 m) v Velikem Ćuku, zame še lepši greben, posebej mi je bilo všeč, ker smo šli skupaj. Najprej sta se vanj pognala Denis in Tjaša, za njima Andrej in jaz. Mogoče se mi je zdel za odtenek težji od včerajšnjega zato, ker ima Andrej v lažjih smereh očitno navado, da zleze dva cuga skupaj, kadar mu štrik dopušča. 70 metrov pa da nekaj manevrskega prostora, sploh v Pakli. Takrat se lepo vidi, kako je kdo kondicijsko vzdrževan.

Denis v Sjeverno rebo, eno izmed najlepših smeri Paklenice.
Tjaša v Sjeverno rebro, Andrej nasmejan čaka desno.
Tjaša, nasmejana!
Pogled iz smerce v desno, proti morju.
Pogled navzgor,…
Pa malo dol,… in lepi štant,…
Tule gremo dalje.
Trenutek vmes.
Zadnji štant, za prespat.
Kaj vse je še tam, naprej.

Po zadovoljnem prihodu iz kanjona, smo spakirali in se v petdesetih procentih odpravili na zame obvezen skok in nujno plavanje v morju. Neizmerno paše, če prideš iz take že čisto jesensko-temperaturne Črne v še poletno Paklenico oziroma Starigrad in seveda nam je bilo toplo, lep del poletnega sonca smo ujeli.

Mi 4-je.
Skale pa avtobus.

Za delanje skominov vsem, ki smo jih pogrešali in ostalim, ki palite na to, poleg trenutkov v slikah, še dve povezavi, kjer je še nekaj o skupnem taboru.

Katarina Radovič

http://www.akravne.si/2019/10/02/pakla-3/

http://alpklubsg.si/?p=6729

Kaj vse je še,…

Plate

V nedeljo smo se navezali Jež – Radovič – Povsod. Plate sem preplezala drugič. Prvič sem jih pred petnajstimi leti v navezi z očetom in Jurijem Gorjancem. Takrat so se mi zdele lažje. Dober teden dni nazaj, sem si zaželela, da bi pred zimo še čez Plate… Nekaj dni prej sva se srečala z Urbanom in je bila prava energija in sem za »ziher« poklicala še Andreja. Takoj je bil za. Sicer je imel Andrej v nedeljo še foto akcijo s Tomom Jeseničnikom in sva ga z Urbanom v dobri družbi moje mame in še nekaj planincev ter oskrbnikov počakala na koči na Grohotu. Je prišel še ravno pravi čas in smo se napravili za Plate. Štartali smo v čudovitem jesenskem soncu, ki se podaja na pot čez nebo opazno nižje. Živine ni več na Grohotu, v senci je po travnikih – pašnikih še močna slana tudi sredi dopoldneva in macesni so se tik pod steno že rahlo obarvali, v svojih zlatih barvah najbolj zgodnji nakazujejo prihod živopisane jeseni. Nekateri redki listavci že postrežejo z rumeno in rdečo vendar vsem, ki se veselimo obarvanih macesnov in jesenske mavrice, sporočam, še je čas… ravno prihajajo ti dnevi. Ta vikend nas je sonce pospremilo do koče gorskih reševalcev, ki je nekako samevala.

Pristop.
V smeri tik pred bistvom.

Z zanimanjem nas je  spremljala mama, ki je bdela nad nami dokler ji je megla v steni dopuščala in je potem zvečer komentirala: »Zdaj pa končno vem kje so Plate!« In se nas je dalo spremljati čez Plate.

Pogled v bistvo.
Skoraj bistvo.

Moram nekaj pripomniti… Vem, da bi lahko kdo­ komu »trugo« poslal s kakšnim sms-om s telefona, ki pač že ima vse ta sporočila v obliki slikic, če bi se mu tako veselo javljal s štirkico, vendar so Plate ena najlepših smeri v Raduhi in ponosna sem, da sem v nedeljo popoldan tam prijemala skalo. Kamen je že precej hladen povsod in mestoma vlažen. Vmes na okroglih stopničkah pozdravlja »snegec-ledec«, ki izgleda kot »babja jeza«, spokojno pospravljena ravno na pravo poličko. Severna stena Raduhe se mi s svojo ostro štirko izkaže v popolnoma drugačni svetlobi kot topli in suhi štirici v Paklenici pred tednom dni. Kako drugačna je velebitaška štirka in kopanje v morju po njej nasproti naši domači Raduhi. Iz smerce naj navedem še to, da je lepo opremljena, je navrtana na približno 5 metrov, da niti frendov več ne rabiš. In vendar je bilo meni užitek gledati te stare kline in spoštovati tiste, ki so jo splezali pred nami, ko še ni bila navrtana. Da ne omenjamo spoštovanja vsem, ki se podajo v težje, neopremljene smeri. O Platah še to, da jih je Andrej ta dan označil za lep popoldanski sprehod, Urban je rekel, da je bilo ful fajn in da bi še šel, jaz sem uživala in sem hvaležna za to lepo nedeljo.

Najbolj kamot štant.
A vidiš kje je srček bel?
Pred sestopom.
Po sestopu.