Kk fajn, da so nekateri še tk zaki, še mladi po duši in že v penziji in da končno imajo čas delat, kar radi delajo.
Tu imamo pred nosom enega najlepših športnih plezališč v tem delu Evrope (vsaj za nas lokalce), malo naprej od Črne pod Peco v krajinskem parku Topla se razkrijejo Burjakove peči, katere so člani AK Ravne, AK Črna in AK Slovenj Gradec »končno« spet spucali.
Neizmerno smo hvaležni Cirilu Burjaku, da nam dovoli, da smo praskali in še bomo praskali, delali smerce in pleli plevel po teh čudovitih, kvalitetnih skalnih gmotah. Ta zavedni vemo, da je potrebno plezališča negovati, kot vrt, čistiti, pleti, vzdrževati, zamenjati kako dotrajano varovališče ali ploščico. In potem, ko je vse zglancano in urejeno, jih je potrebno uporabljati, se družiti in uživati kratko življenje v plezariji. No, kdor v tem pač uživa. Zato res najlepša hvala C’ranu, da lahko lezemo na njegovi zemlji. Ko je glih malico falil, se bomo za naslednjo osebno zavzeli, da je ne bo. Ko človek ima pač delo in gužvo, razumemo.
Vem, da ima vsaka smer, vsaka akcija svojo zgodbo, za katerih večino se ne izve. Zgodba te akcije, ki se je v soboto, 8. 11. 2025, zgodila v Burjakovih pečeh, se je začela, ko sta Omar Marko El Hiasat in Brane Vezonik – Vezi lezla Eči Peči v Topli. In je Omar iskal ploščico v nespucani omenjeni smerci, jo po nekaj truda našel in predlagal: »Kaj, ko bi mi spucali?« Valjda je Brane odgovoril: »Jo, js bom ldi skop zbobnu.« In naslednji dogovor je bil, da bo Omarjeva firma sponzorirala malico. Evo in sta se v treh sekundah dogovorila. In je ratalo. In malo še morate prebrati, da zveste, katero firmo ima omenjeni.
Vezi je razpisal akcijo. Ljudje so bili precej neodzivni po mailu in ker je moral Fižola vedeti koliko malic mora pripraviti, je Vezi malo sedel za telefon, pod komentarjem, da ima itak čas (moja opomba: tudi veselje), ker je v penziji, da je dobil odziv in prijave. Na licu mesta se je akcije udeležilo 25 prostovoljcev (od 28 napovedanih), članov zgoraj omenjenih treh koroških klubov. Akcija je več kot uspela, z odzivom je glavni iniciator in voditelj, Vezi, zelo zadovoljen.
Udeleženci so res naredili veliko delo. Od načrtovanih 37 smeri, so jih uredili 33. Štiri so bile prav v vpadnici in jih zaradi objektivnih nevarnosti tokrat niso. Iz tega izhaja, da bo še ena akcija, Vezi je pravzaprav že časovno in ciljno napovedal še dve, a naj ostaneta še v oblaku.
Vedno pride najbolj pomembno na začetku in na koncu. No, pa vmes je tudi treba prebrati… Naj proti koncu omenim zahvalo glavnemu kuharju Francu Pušniku – Fižoli, 69. letnemu mladosti koroškega in slovenskega alpinizma ter njegovi desni roki Vinku Močilniku. Menda odlična malica, kolikor sem slike videla, kosilo z večerjo, topel obrok. Pa seveda ne pozabimo zahvale založniku šnopsa Jarošu Zajcu. Ja wda, mrzlo je že bilo in v teh časih se je potrebno razkužiti.
Omeniti moram še zvestega lokalnega fotografa Borisa Kebra, ki se je tudi udeležil akcije in ovekovečil te nepozabne trenutke. Hvala za prelepe fotografije, ki približajo skrb za plezališča. Glede na to, da Boris tudi ptice, luno in vesolje slika, ne smem reči, da je lokalni fotograf, je kar vesoljni, le da je malokomu to dano vedeti. In prav tako je s plezanjem in z alpinizmom, ni vsakemu dano vedeti kako lepo je to in kakšen je ta način življenja.
Še obljubljeno – sponzor malice je bil Omar s firmo METAO, Kombi prevozi doma in v tujini.
Še zanimivost: Andrej Jež je uradni preopremljevalec smeri, ki jih uradno prevrtava. (Ta poved je še za slavista iziv, sploh, če ne leze.) On je to, ker je Vezi tako rekel in je to tudi določeno s strani Planinske zveze Slovenije.
Hvaležni smo vsem iniciatorjem akcije, Omarju, Veziju, kuharjema Francu in Vinku, Cirilu, ki nam dovoli harat po teh prečudovitih skalah in sevada čistilcem, plezalcem, alpinistom, ki še imajo v duši ljubezen do skal in do druženja in ki so se odzvali na akcijo ter uredili smeri. Važno je, da se zavedamo, da je potrebno plezališča vzdrževati in se družiti. Mimogrede, udeleženci so bili med 25 in 65 let, pravo medgeneracijsko sodelovanje.
Akcija! Gremo dalje. Kdor pleza, zlo ne misli…
Hvaležna sem za ta poznanstva, da bi še dolgo bili in da bi večkrat skupaj plezali… pa četudi samo čistili… no… tudi plezali.
Vezi hvalaaaaa in se vidimo na naslednji akciji!
Besedilo: Katarina Radovič po razgovorih z Branetom Vezonikom – Vezijem
Foto: Boris Keber
