V Cordilleri Blanci vse poteka bolj ali manj po planih. Vreme je taksno, kot smo ga nacrtovali: sajba cel mesecJ Opravili smo ze nekaj aklimatizacijskih vzponov.

Celotna ekipa smo se v dolino Ishince odpravili v sredo. Rok in Gasper sta zaradi tezav s prebavo v cetrtek sestopila v Huaraz, omenjena cetverica pa smo se v cetrtek zjutraj povzpeli na Urus Este (5425 m). Pri tempu smo malo pretiravali, saj smo za vzpon in spust do baze na 4350 m potrebovali piclih 7 ur in pol. Naslednji dan smo si vzeli ‘prosto’, v soboto pa smo se namenili na sedlo med Ranrapalco in Ishinco. Jez in Modrej sta morala zaradi Jezevega slabega pocutja tik pred sedlom obrniti, z Blazem pa sva na 5300 m postavila visinski tabor in tam prenocila. Zjutraj sva se s sedla po (J)Z strani povzpela na 5530 m visoko goro Ishinca, ki daje spodaj lezeci dolini ime.

Ko sva v nedeljo opoldne z gromozanskimi rukzaki, napolnjenimi z vso opremo za tabor, kuhanje in plezanje,sestopila v bazo, sta tja iz doline ravno prisla Gasper in Rok, ki sta se pocutila odlicno. Opraviti nameravata vzpon na Ishinco in se nam cimprej pridruziti. Ostali smo se vrnili v Huaraz, kjer ostajamo do srede, ko nameravamo iz doline Santa Cruz priceti pristop pod 5947 m visoki Alpamayo, “najbolj fotogenicno goro na svetu”, ki smo jo uporabili tudi za svoj (neuradni) logotip.

 

Drzite pesti za taksno vreme se naprej,

vsi odpravarji

Priporočene objave

5.431 Comments


Objavi komentar