Končno spet mav miganja v lepem zimskem okolju. V soboto sma se z Evo odpelala na Sela Neveo ter s škijami odpešačila proti Montažu do Škrbine nad Cjajnerco in od tam 1.200 m odvijugala v dolino.
V nedeljo pa sem po dolgem času splezal smer z naturaliziranmo gorenco – nekoč Mežičarjo, Tadeju Zormanu. Človek je res našutan, tk ko se govori, kk nebi biv, ko je pa to sezono splezal skor vse najtežje ledne smeri ki so ble narejene (Sanjca v Triglavu, en kup smeri v Stenarju,…) Dons sma se zapodila v Dolgi hrbet, v Bika – hit letošnje zime.
900 m dolgo smer z oceno 4+, 90°/70° sma preletela v dveh urah in pol. Zihrala sma le en kratek cug, ki je bil bolj tanek, vse ostalo pa čisti škripavc. Sestopla sma na Cojzovo kočo ter do Suhadolnika kjer sva zjutraj pustila en avto.
Na pir nisma šva, ker je Tadej med plezanjem skos govoru, tk da sma si ž vse povedva 🙂 Boma pa kajga drug vikend spiva, če bo veme spet tk služvo.
lp gREGA
5.431 Responses
Madona, sta pa res preleteva Bika kot razjarjena bika.
Dober vikend, nimaš kej! 🙂