Črjani, Črnci ali Črnjani sploh ni vprašne, vs vemo za koga gre, pa tot kk je prav. V zadnih neki plezalnih turah sm se tri bart navezu z Bremzo in vaskič sma meva maratonski pristop. Prve dva bart sma ga celo devava zastojn, saj so bl slapi podrti (Brezovski v Robanovem Kotu) al pa burno nareti (Lušev graben v dolini Voje). Dons nama pa je končno ratu ciljani slap, kar se za konc ledne sezone tot spodobi.
Šva sma v nekdaj in za stare domačine še vedno Koroško Ravensko Kočno lest Vikijevo svečo. Zimske razmere sicer niso ble take, ko sma jih pričakvava, kar pa tot ni nič nenavadnga po pov kedna poletnih temperatur. Sneh na pristopu je biv mhek in mokr, so pa nama vl’li mavo več optimizma parkirani avtiji pr zadni pavrniji. Mudivo se nama ni zato sma se, ko b rkli naši sosedi čez Kolpo: ‘lagano sportski’, sprajva in začeva lest. Hitr sma bva pod svečo, ki je letos res bogato (za bol slikovito predstavo našga Zdenča) nareta. Led pa je biv ceva mešanca od mokrega putra do prhkega in krhkega krša. Plezarija je bva pa vseeno zaki in sma oba hodo gmajtna,da sma se odločva tk ko sma se.
Srečno Bremza in Rok
