Po vrnitvi iz Pakistana je urnik napovedoval intenzivno nadomeščanje odsotnosti na vseh pordočjih: v bolnišnici, na helikopterju, ob študiju in še kje. Zato se je torek neposredno po vrnitvi kazal kot ena redkih možnosti za celodnevno turo. Testiranja na Inštitutu Jožef Stefan in Planici so bila za nami, za mnoge od nas pa so pravi test seveda hribi.
Tako sva se s Tadejem na hitro zmenila in jo mahnila v Dolgo nemško, ki je bila nekakšen dolg še od lani, ko smo jo v sicer odlični družbi zapustili skozi Lassov izstop, tik pod začetkom ta lepših cugov.
Z atrofiranimi mišicami, a s pljuči kot od pakistanskega gorskega leoparda sva jo v jutranji temi hitro mahala proti vstopu. Tik pod vstopom je Tadej predlagal, da greva skozi ta lažje cuge nenavezana. Glede na to, da sem smer poznal, se mi je to zdela dobra ideja in že ob sedmih in nekaj sva bila na nemškem turncu. Edino presenečenje je bila še sveža krvava luža in čevelj v krušljivem svetu pod gradom. Kasneje sem izvedel, da se je pred dvema dnevoma zgodilo navezi kolega gorskemu reševalca. Ko je šel na pomoč, se je poškodoval še on. h

Helikopter je kljub megli opravil svoje, k sreči bo vse v redu. Opomin k še večji opreznosti na današnji turi!
Sledil je sprehod po žlebu do ovinka, tam pa sva se usmerila malo po svoje in na steber prišla že precej visoko z leve. Nato sva spet plezala po znanih raztežajih in že sem se veselil znamenite luske in zračnosti tam okrog. Pa sem na nekem mestu, ko sem plezal naprej, vlekel preveč levo, čeprav logično in v fajn plezarijo, a izstopila sva na vrhu nemškega stebra in čakala naju je le še prečnica desno proti Plemenicam. Adijo luska tokrat, za naslednjič pa vem kako in kje. Vseeno odlična tura v dobri družbi ob višinski polnokrvnosti in predihanih pljučih-ustaviti se ni bilo treba praktično nikjer, zato sva lahko izstopila že okrog 10. ure. Sestop po Bambergovi nič posebnega, če odštejem kozoroge, ki vedno popestrijo sicer dolg in monoton spust.
Ugotovitev, kako kondicija štirico spremeni v trojko in trojko v dvojko, se je še kako potrdila. Se splača delat. Popoldne v Ljubljani je že bil čas za študij in naslednje načrte.

Facebook
Twitter
Telegram
WhatsApp
Email

Dodaj odgovor

TERANOVA SMER

Štirje člani AK Črna, Andrej, Janja, Matevž in Marko, so 14. 1. 2024 obiskali pravljično zimsko Jezersko. Za cilj so si zadali snežno/ledno Teranovo smer

Preberi več »