Danes sva bila z Bojanom v smeri, ki sta jo pred kratkim splezala Igor in Aleš. Njun opis je bil tako privlačen, da sem komaj čakal, da grem. A vreme ni dalo.
Vstop danes šele ob 13h se je pokazal kot prednost, saj so se šele popoldne temperature malce dvignile, sama poč pa je bila vseeno sluzasta. Mene je najprej navdušila lepa prečka nad vstopom; sicer prečk ne maram zelo. Poč pa je res zelo izpostavljena in v spodnjem delu, kjer je ključno mesto, prav nič pretirano nabita in se je pač treba enostavno sprajt čez. A odlična skala res omogoča uživanje. To je Bila prva Bojanova leotšnja smer in suvereno je opravil z njo. Mislim, da se mo poznajo vsi tisti večerni polmaratoni, ki jih redno večkrat tedensko izvaja po koroških stezah. Bom še dobro razmislil, če bom res šel z njim na “24 ur”, kot sva se nekaj pogovarjala, saj ga utegnem v hrbet gledat.
V steni Košutnikovega turna je bilo danes vsaj še nekaj navez, videla sva dve, slišala pa še kakšno več.
Fotografiral je Bojan, upam, da slike kmalu dobim.
