Štk je tot prav, saj ne pomnem, da gda novembr nebi izpovnu svojga deževnega renomeja. No letos je bvo tk zato smo se bistveno del kot je običajno zadrževali v lepem in toplem vremenu v domačih hribah. Zadno soboto sma s Frančko – bi mu vohko reku kr soplezalec iz Pece – spet zagnava proti Kordeževi Rami. Ž na sedlu pod Malo Peco nama je bvo jasno, da v steni nama sama, saj sma dohitevava dve postavi, ki sta se neplaninsko in poznavalko gibale proti odcepu zavarovana – normalka. Bva sta letošnja naveza Vačn – Drejček. Po razgledvano in špranciru po zavarovani smo hirt pršli do fuzbal pvaca. Sam, da je dons za razliko, Franček zbral kamp pvac v zavetrju med rušovjo. Poba sta se podava v bol vzhodn dev Rame, mdva pa v ‘centralnega’ in lezva Člansko. Klub relativno zgodnev vstopu sma smer zlezva v soju žarometov, ko je za Kamniško Savinskam Lublana že goreva. Smer je bva prav fajn, edino v zgornem delo fejst razbita in naložena. V cevi smeri pa sma najdva celo pet klinov:)
Franc in Rok