Čeprav bolj zadnji hip, smo se odločili za mini tabor(ček) v Omišu. Kljub zelo slabi vremenski napovedi v začetku le tega, se je odločitev izkazala za pravo, saj je se je skala po nočnem deževju sušila s super hitrostjo, mokri grifi pa so bili dovolj ostri, da je bilo mogoče nekaj plezati skoraj vsak dan. Plezali nismo edino prvi, ter na novega leta dan, čeprav smo se takrat v teoriji zbudili dovolj pozno, da bi morala skala biti suha, je bilo plezališče z enim izmed glavnih ciljev (alpi)friko sekcije še vedno mokro, tako da smo tisti dan raje dopustovali.
Doma je menda bilo toplo, a v Dalmaciji na soncu že prav poletno. Nastanjeni smo bili v Kampu Galeb, kjer so nas po napaki na električni napeljavi nekje pod zemljo premestili v ‘luksuzne’ hiške. Za izvrstna kosila po plezanju je v večini poskrbela ženska sekcija, da pa je bila posoda dobro pomita smo se potrudili fantje s preciznim zlaganjem krožnikov v pomivalni stroj. Regeneracija je potekala v mešanici morja in reke Cetinje, prehlade so blažili parni pripravki iz lokalnih zeli, za kulturno-zgodovinsko udejstvovanje pa je s pripovedovanjem poskrbela gospa ki je vsako jutro prišla po povratno embalažo. Bili smo tudi v plezališčih, nekateri na ferati, nekateri na cestnih kolesih, v večernih urah pa smo poleg družabnih iger in filmov, reševali antidoping izobraževanje in kovali načrte za prihajajoči dve leti.
Od daljših smeri smo plezali
Canadair 6a 250m Andrej, Davo
Forma piva 6a+ 200m Andrej, Davo
Mila i tri debila 6b 150m Andrej, Matevž, Davo
Rambo 6a 230m Gašper, Matevž, Davo
Freedom 6b 220m Denis, Andrej
Vse dobro in varno v letu 2022!
