Letošnjo pomlad sem nekoliko bolj intenzivno preživljal v domačih plezališčih, predvsem v Burjakovih pečeh, kjer mi je po dolgem času uspelo vpeti smer z oceno 7c (Polja smrti).

Po dvigu forme je prišel čas hribov, kjer sem najprej obiskal steno Vežice v navezi z Maticem iz AO Kamnik. Za ogrevanje v hribovsko plezanje sva si izbrala Akademsko smer (VII-) in pa spominsko smer Mihe Laha (VII), ki sta obe ravno prav lepi, da ti poplačata vso borbo v glavi, ki nastane zaradi nevplezanosti v hribih.

Ker je bila pomlad radodarna s snegom v hribih, je Peca prišla na vrsto nekoliko kasneje, saj je projekt iz prejšnjega leta bil v zgornjem delu veš čas moker. A kljub temu sva z Andrejem Gradišnikom le dočakala čas in zarinila v projekt že 3tjič! Vsaj jaz si bom datum 16.6. za vselej zapomnil zaradi borbanja v tej novi smeri, o kateri bom poročal kasneje.

Tako kot vsako leto, je tudi letos prišel čas za Dolomite. Z Maticem sva se odpravila v Tri Cine in si v Veliki Cini izbrala legendarno smer v severni steni COMICI-DIMAI (VII+/VI+, 550m, 10h). Vrhunska smer, ki poskrbi da plezaš od melišča pa do vrha smeri. Brez zapletov pri sestopu seveda ni šlo, saj nama je pošteno zagodlo vreme. Več o tem je zapisal že Matic: http://aokamnik.si/single-push-v-3-cine/.

Priporočene objave

Ni še komentarjev, dodaj prvi komentar!


Objavi komentar