Lepo po vrsti. Preden se zgodi tabor v Vipavi, se spomnimo tabora v Paklenici, ki se je zgodil zadnji vikend v septembru in je bil skupni tabor AK Slovenj Gradec, AK Ravne in AK Črna. Iz AK Črna smo se tabora udeležili Andrej Jež, Denis Arnšek in jaz, pridružila se nam je članica AO TAM, Tjaša Kolar. V petek smo opravili s službo in potem s prijetno potjo in še bolj prijetno namestitvijo.

Pozorni opazovaelc bo zaznal, da smo šli levo, pod all sports!

V soboto zjutraj so se Andrej z Gregom Lačnom ter Denis s Tjašo zagnali v kanjon, jaz pa sprva za šoferja in nato proti morju (nato še tudi z velikim veseljem v kanjon). Andrej in Grega sta v severni steni Anića kuka preplezala Enigmo (7b+, 190 m), Tjaša in Denis v taisti steni Ljubljansko (6a+, 220 m) ter Centralni kamin, (5a+/b, 180 m) v Velikem Ćuku.

Sobotni jutranji zagon, Tjaša in Denis!

Jaz sem si privoščila jutranje plavanje v morju in prijeten dopoldanski klepet na plaži.

Plaža – pogled v levo!
Plaža – naravost – Velika Paklenica!
Plaža – pogled v desno!

Popoldne sva z Andrejem zlezla Nosoroga, (4b+, 150 m) v Kukovih izpod vlake, verjetno najboljše ogrevanje, greben mi je bil zelo všeč.

Prvi cug Nosoroga!
Zorni kot med plezanjem.
Andrej gre vedno naprej.
V Nosorogu.
Lepo je.
Zadnji štant Nosoroga.
Na vrhu Nosoroga.
Nosorog.

Nato smo večer preživeli pri Dinku ob izredno dobri hrani in pijači in kar pomeni največ, v dobri družbi. V srečanjih z ravenčani ter slovenjgračani ta dan ter ostala dva, smo neizmerno uživali. In so nam prehitro minila.

Pri Dinku, večerja.

V nedeljo smo preplezali Sjeverno rebro, (4b/b+, 170 m) v Velikem Ćuku, zame še lepši greben, posebej mi je bilo všeč, ker smo šli skupaj. Najprej sta se vanj pognala Denis in Tjaša, za njima Andrej in jaz. Mogoče se mi je zdel za odtenek težji od včerajšnjega zato, ker ima Andrej v lažjih smereh očitno navado, da zleze dva cuga skupaj, kadar mu štrik dopušča. 70 metrov pa da nekaj manevrskega prostora, sploh v Pakli. Takrat se lepo vidi, kako je kdo kondicijsko vzdrževan.

Denis v Sjeverno rebo, eno izmed najlepših smeri Paklenice.
Tjaša v Sjeverno rebro, Andrej nasmejan čaka desno.
Tjaša, nasmejana!
Pogled iz smerce v desno, proti morju.
Pogled navzgor,…
Pa malo dol,… in lepi štant,…
Tule gremo dalje.
Trenutek vmes.
Zadnji štant, za prespat.
Kaj vse je še tam, naprej.

Po zadovoljnem prihodu iz kanjona, smo spakirali in se v petdesetih procentih odpravili na zame obvezen skok in nujno plavanje v morju. Neizmerno paše, če prideš iz take že čisto jesensko-temperaturne Črne v še poletno Paklenico oziroma Starigrad in seveda nam je bilo toplo, lep del poletnega sonca smo ujeli.

Mi 4-je.
Skale pa avtobus.

Za delanje skominov vsem, ki smo jih pogrešali in ostalim, ki palite na to, poleg trenutkov v slikah, še dve povezavi, kjer je še nekaj o skupnem taboru.

Katarina Radovič

http://www.akravne.si/2019/10/02/pakla-3/

http://alpklubsg.si/?p=6729

Kaj vse je še,…

Priporočene objave

1 Komentarjev


Objavi komentar