Dvorana Kulturnega doma v Črni na Koroškem je bila nabito polna.
Ko pridemo po ogledu v galerijo, takoj pri vratih, se pozdraviva in objameva z Majo, ki je prinesla bisere od filmov: »Katarina, kako si? Žariš!« Pravim: »V redu sem, hvala. Ti?« Reče: »V redu.« In tudi žari!
Seveda žarim, prečudoviti filmi od 18.00 do 20.50 ure. Tu že kondicija za sedenje in sledenje nekaj velja. Spokojno smo gledali in uživali. In žareli so nam obrazi od tistih prelepih podob, ki smo jih videli. Vmes smo ujeli tudi kakšno ne tako prijetno, za operacijo, a uspešno rešeno.
Celoten asortima filmov je napolnil dušo in duha, vsi so biseri. Video vsebine so popestrili Marijanovi kratki intervjuji z ustvarjalci filmov ter posebnimi gosti, letošnja novost.
Letošnji Milanovi filmi, ki so jih v intervjujih pokomentirali gostje so bili:
- Prikaz reševanja v Obistovih skalah (1975) – je komentiral Zdenko Žagar,
- Tržnica v Piscu (1980) – je dodatno z besedami osvetlil Marjan sam,
- Ob 21. koroškem turističnem tednu (1976) – kar je povzela Marta Repanšek,
- Otvoritev koče GRS V Grohatu (1994) – kar je opisal Zdravko Moličnik.
Vodjo večera so zanimale osebne izkušnje, razlike med takrat ter danes in nastale so zanimive pogovorne vsebine.
Tudi ustvarjalci so odgovarjali za svoje filme in dosežke ter nekateri analizirali razlike nekoč in danes:
- Jani Hercog – 9 ur prej,
- Simon Klavž – V domovanju gamsov,
- Janez Žalig – Mesečeve gore (Kongo), Margherita (5109 m),
- Davo Mihev – V Svanetiji, (Gruzija),
- Jurij Gorjanc – Na Mont Meru (4566 m) in kirurška misija ob njenem vznožju,
- Andrej Gradišnik – Na vrhu sveta (8848 m).
Hvala in čestitke vsem organizatorjem in ustvarjalcem tega večera.
Posebej hvala Maji Savelli ter tistim, ki jo podpirajo pri ohranjanju Savellijevih filmov, Planinskemu društvu Črna na Koroškem in njegovemu predsedniku ter vodji večera Marijanu Lačnu.
Čestitke za vse filme in dosežke, posebej čestitka Andreju Gradišniku za vrh sveta. Velja za najstarejšega alpinista, ki je bil na vrhu Mount Everesta. Bravo!
Hvala. Res nepozaben večer.
Naj nas ta lepa energija z žarom v očeh popelje čez današnji dan, teden, mesec, leto do naslednjega filmskega večera E. M. Savellija. In veliko lepih podob prav vsem.
KR