Ko sem v petek iz Ljubljane prišel z novimi cepini, sem bil odločen, da jih še ta vikend sprobam. Zato sem že včeraj nagovarjal strica, če grema malo pikat u helensko svečo, vendar pa je bil predlog, da greva raje dans v Logarsko, z moje strani odobren. Tako sva se zjutraj ob pol osmih, ob rahlem sneženju in “prijetnih” -9°c, odpravila čez bukovsko sedlo, cesto je Vilko ravnokar splužil. Zaradi snega sva najrej nameravala preplezat Palenka ali pa ker drug slap tam okrog, vedar sem  med listanjem vodnička naletel na Reberski graben. In sva šla pogledat kje se graben nahaja. Za drugič. A sva se nato odločila, da ga probama kr dans. Začetno pikanje čez manjše skoke nama ni delalo večjih preglavic in sva hitro prilezla do glavnih dveh cugov. Najprej sma se  malo s strahom ozirala v slap, vendar pa sva ga na koncu vseeno suvereno preplezala. Od daleč je zgledal težji, ko pa sva bila enkrat v njem, je problem dejansko samo zaključna sveča. Ker sem med vrtanjem v sveči po nesreči izgubil en šrauf, sma skoraj eno uro čakala, da ga nama je naveza za nama vrnila. Hvala še enkrat.  Vseeno se je pa bol splačalo čakanje, kot pa nakup novega šraufa. Zaradi čakanja na izgubljeno robo, tudi nisva več šla pogledat u Logarsko, če je u Palenko gužva. Pa drugič. Fotoaparat je spet ostal v predalu armaturke, je pa Blaž vseeno s telefonom naredil eno sliko, za dokaz. Led je bil kljub 10 stopinjam pod ničlo fajn moker, tk da se je dalo fajn lezt. Slap je zanimiv, fajn naret, tk da cepine u roke pa gremo, dokler je voda še u trdnem agregatnem stanju.

lp

gašper &blaž

Priporočene objave

Ni še komentarjev, dodaj prvi komentar!


Objavi komentar