Skalaška z Ladjo

To soboto sva z Matejem Flisom plezala v Steni, veliko slovensko klasiko, Skalaško z Ladjo. Oba sva bila v tej smeri prvič, seveda se ne spodobi, da takšne smeri ne preplezaš v svoji pripravniški dobi. Želela sva popraviti vtis, zato sva se odločila za zimsko ponovitev.

Ves čas pristopa pod Steno sva sledila gazi, ki se tudi v smeri ni zaključila. Glede na razpoložljive informacije sva vedela, da letošnjo zimo še ni kdo plezal tod, zato sva bila kar presenečena.  V smer sva vstopila ob 04.30 in v soju čelnih svetilk hitro napredovala. Ko sva ob desetih priplezala do gorenjskega turnca, sva v Čopu ogledala navezo, ki nama je olajšala delo. Danes po brskanju interneta sem ugotovil, da sta bila  Nejc Marčič in Luka Stražar, ki sta dan pred nama vstopila v smer, hvala fanta.

Raztežaji v Ladji so bili zasneženi z nepredelanim snegom, nasprotno kot spodaj v Skalaški, kjer se je našel tudi škripavc. Napredovanje je bilo počasnejše, vendar sva kljub temu še isti dan, ob pol sedmih zvečer izplezala na rob stene.

Zaradi pretekle izkušnje, ko sva pred leti v zimi ekspresno sestopila po Bambergovi, sva se odločila da to ponoviva tudi sedaj. Pozabila sva le eno »nepomembnost«, da je takrat bilo svetlo! Na to sva se kasneje še večkrat spomnila, ko sva po sedmih urah plezanja navzdol, pa spet navzgor, pa levo in desno, nakaj abzajlanja, itd,….priblodila do Luknje.

Grega Lačen