Danes sem imel prost dan, ker me za bližnje praznike čaka dežurstvo. Dan sem izkoristil tam, kjer je bilo vreme za silo v redu in ni preveč pihalo-v Triglavu. Pred koncem leta grem običajno sam na celodnevno turo, da malo premislim, kaj je bilo takega, kar je vredno in kar ostane.
Pa naj začnem drugje. Pred tedni sem se vrnil s humanitarne odprave v Indiji, kjer smo kirurgi iz več držav zastonj operirali bolnike. Nek Američan, tudi član te organizacije me je vprašal, koliko bolnikov smo operirali in ali jih je bilo res sto? Ti presneti dandanašnji dosežki! Nek Anglež pa je preprosto vprašal: Jurij, did you have fun? (Jurij, si se ob tem zabaval?). Zaslutite razliko, kaj je na tem svetu pomembno?
Podobno vprašanje bi mi lahko danes postavila oba zgoraj omenjena po vrnitvi s ture, saj so bile razmere blizu idealnim in po dobrih 9 urah sem bil zopet pri avtu v vratih. A ne gre za štoparico, bilo je preprosto lepo. In ja, zabaval sem se.
Pot do vstopa smeri je kopna in tudi vstop v Slovensko smer je možen brez derez. Potem pa le hitro na noge z njimi. Ker je sneg zjutraj pomrznjen, se da popikat mimo poletne poti-po katerem izmed kaminov ali preprosto desno od poti čez macesne. Žlebič v Belih plateh je zalit in hitro boste čez. Vstopni skok pod Bučerjevo steno je neroden (ni ne kopen, ne zasnežen), ampak gre. Stenca nad njim podobno. V Slovenski grapi so se dale slutiti neke sledi mojega predhodnika (morda izpred nekaj dni?), a nisem čisto prepričan, da je kdo že šel. Prevčev izstop je tudi čisto OK in do Kredarice se Vam tudi ne bo prehudo udiralo-v dobrih 4 urah boste tam. Malo je nagajal veter in sveže napihani zameti, ampak gaz do vrha je bila od včerajšnjih pohodnikov dovolj utrjena za hiter vzpon. Aljažev stolp še ima božičkovo kapo, ne zamudite je.
K sestopu čez Škrbino me je navdušil kolega letalec Igor Zlodej, ki je bil tam tri dni poprej. Je pa treba pri sestopu paziti na vsak korak. Nato pa sem s cmokom v grlu začel sestop po Bambergovi. Prvič pozimi. Če se ne bi po njej 2 dni nazaj vzpenjal Dejan (glej Hribi.net), bi bil danes v hudih orientacijskih škrpicih, in to ob lepem vremenu. Tako pa je bilo vsake toliko naslutiti stopinje in za 10-20 metrov levo /desno sem se »izgubil« le 3x. In to presneto udiranje. Vrv je na spustu obvezna! In hvala, Dejan. Prvi načrt za 2015 bo-trasirati pot in jo shraniti v GPS. Ali jo kdo morda že ima?
Naj bo to tudi moje voščilo članom AK Črna – imejte se lepo (“Have fun!”) v letu 2015. To šteje največ, pa čeprav nihče ne ve in ni nikjer objavljeno . Vse, kar potrebujete, ste vi, naslednja sekunda in vse tiste ki sledijo.
