V nedeljo, 15.11. , sva se s predsednikom športne sekcije podala preko Bukovskega sedla proti Solčavi. Na lepo nedeljsko dopoldne sva ponovila najkrajšo smer v Klemenči peči, Snorkyja. To je bila prva večraztežajna smer za Aleksandra, ki pravi da se bova še vrnila v Klemenčo peč. Je pa spoznal, da so bulderske plezalke v daljših smereh bolj slabost kot prednost, saj so ga na vrhu smeri grabili močni krči v podplat. Zato tudi nisva šla splezat še ene smeri. Skala bo počakala, pri plezanju pa je najpomembnejša uživancija. Te pa s krči v podplatih ni prav dosti, še posebej pa ne v Klemenči peči. Z mojo ramo je, upam da, tudi že dokaj vredu, tako da se bom lahko spet počasi podal v svet vertikale. Očitno z novim soplezalcem 😉 .

Gašper in Aleksander

 

DSC_0295                                                                           Prvi cug v smeriDSC_0297                                      Pogled je uhajal proti Frikotu, ki sva si ga zadala za cilj spomladi.DSC_0305                                                       “Naslednjič pa kar po vrsti v smeri levo od Snorkyja!”

Priporočene objave

Ni še komentarjev, dodaj prvi komentar!


Objavi komentar