Stena, Helba z Ladjo

V soboto sva se z Domnom Ž. pripeljala v Vrata okrog 23h, vrgla ven spalke, si spekla jajca:) in zaspala. Zjutraj broštik in pod steno. V prvih cugih sva hitro napredovala in že sva bila pred prečko in težavno plato, katere sva se najbolj bala. Domnu ni delala težav in je bil enDVAtri čez, jaz pa sem si morala pomagat s tehniko. Mogoče bi zlezla na fraj, če ne bi nosila nahrbtnika. Mogoče… Je dokaj kratek detajl, a vseeno potrebuješ moč in lepo gibanje (slednje za moške ne velja, ker pridejo čez samo z močjo in jajci:) No, ko sva prišla čez najhujše se nisva bala več šestic, ki naju čakajo in tako sva bila kar brzinsko v Skalaški. Tam sva si privoščila prvi počitek za sendvič, drugega (daljšega) pa na Gorenjskem turncu, kjer sva morala počakati navezo, ki sva jo dohitela. Iz Gorenjskega turenca je pet minut v levo potoček (saj se ga sliši), do katerega vodi enostavna pot. Navezo, ki sva jo čakala, sva nato prehitela, hop čez Ladjo in že sva bila razvezana. Do vrha stene je potem še okrog 200m II-III. Jah, je kr douga:) Sestop se je zaradi utrujenosti zopet vlekel. Pot čez Plemenice te kr matra, če si že preden se začneš spuščat zmatran:) Ko se začneš spuščat proti Vratom pa samo še poslušaš potoček in upaš, da boš kmalu lahko pil ledeno hladno vodo. V glavnem, brez da bi hitela, sva prišla do avta ob 21h in se odpeljala proti domu.

Slik je malo, a bolš ko nč:)

Helba z Ladjo: VII+ (VI, Ao) , 1ooo m