Včeraj smo se Rok,Andrej in jaz podali v Zagorčevo.Seveda z namenom da jo preplezamo z cepini in derezami.Ko smo se po jutranjem čajčku v GRS koči končno spravili pod steno je bila dokaj pozna ura,tako da se je Andrej šele okrog desetih pogumno podal v prvi raztežaj,za njim jaz in potem še Rok.
Moja izkušnja,kot čistemu začetniku “tulanja”je pa takšna:samo navijanje od začetka do konca.Ko sem vstopil čez tisti previsek na začetku,me je že po parih metrih odlimalo od stene,da sem pristal skoraj pri tleh.Pa sem se še enkrat podal v smer in je potem kar šlo.Moraš pač pravilno obremeniti cepine,če ne se ti pač zgodi kar se je meni.Potem sem do krušljivega odstavka v prvem cugu plezal z cepini,in jih nato lepo pospravil za pas in z golimi rokami priplezal do Andreja,za mano pa je suvereno priplezal še Rok.Ko smo tako vsi trije stali na štantu,smo se odločili da bo za danes treninga dovolj in se spustili pod steno.Na GRS koči nam je potem moja Katja,ki je bila z mano ta vikend ,že pripravila topel čaj ,skuhali smo še makorone in v dolino.
Lep pozdrav
Blaž
