Za hribe mi ostajajo pač vikendi in včeraj je bil en tak dan, da sem lahko smuknil na Triglav. Tako kot prejšnji teden z Igorjem M., tudi udeležencem skorajšnje odprave na najvišji ruski vrh, na Veliki Klek. Za Elbrus je pač potrebno malo potrenirati. Včeraj se mi je še enkrat potrdilo, da je Triglav v danih snežnih razmerah pravzaprav zahtevnejša tura od Gloknerja. Tudi zato, ker je treba avto v Krmi pustiti pri kmetu na križišču z Radovno (sneg) in tura se podaljša za kako uro. Res pa se potem na smučkah pridričaš nazaj do avta. Drugi razlog pa je seveda obilica snega na Triglavu in konkretne opasti na grebenu Malega Triglava, kjer previdnost ni odveč. Včasih visi sneg proti Vratom, včasih proti Primorski in ni vseeno, kam stopiš. Zajle so večinoma pod snegom(!). Meteorolog na Kredarici pravi, da je bilo več snega le še enkrat, pred kakim desetletjem, kar se pač on spomni (je še mlad).
Včerajšnja tura je res hvaležna kondicijska štreka. In snega bo še dolgo v naslednjem mesecu toliko, da jo je vredno ponoviti. Morda kdaj kmalu celo preko Slovenske in za Cmirom (včeraj ta tura še ne bi bila varna, sneg na severni strani še ni bil dovolj predelan).
Slik spet ne morem naložiti (ne vem zakaj). Če Igor uspe Tebi (poslano po mailu), hvala. Potem boste videli tudi, da sem pozabil v nahrbtnik dati kremo s faktorjem…
