Kot sma planirava sma se sprajva v petek včr proti Pakli. Ker se nobedn ni odzvav na najino povabilo sma se pač mogva sama dovta zaplat in spet bt asocialna za zunanji svet. V kempu prav zrcalna slika situacije izpred dobrih 3 kednov. Bva celo vreča voda. K’kr koli ž, meva sma fajn vreme. Vsak dan je bva možnost dža, glih tk ko je bva napoved. V soboto najo je glih pred detajlo Velebitaške dobu dž. Ker je kazavo na hudo lermo sma se obrnava in abzajlava čez Albatrosa. No, od dža na konco ni bvo skor nč, nevihta se je umaknava nazaj nad Velebit, mdva pa domo na zaslužen radler – za ene celo pir. Brz kakržnega koli dogovarjanja sam se zutra spakirava in namenva direkt v Velebitaško. Praktično sma meva zdaj smer do detajla že nagruntano, saj sma jo nameravava zlest že za prvi maj, zato sma povezava par cugov in se praktično sprehodva do detajla. V detajlo se mavo pomatrava pol pa spet uživava naprej. Vreme je zdržavo, m’dva pa vsa gmajtna končno pršva na vrh Velebitaške. Da nebi vknjižla le eno smer sma drug dan zlezva še Ča je od Draga je od Draga (6b+, 130m), ki je lepa smerca z zanimivim detajlom in nekaj gadi, ki so se pasli in glasno opozarjali na svojo prisotnost.
Drgač pa je v Pakli že kr topvo, voda sicr še mavo hvadna, pa vseeno vredo za plavat. Ker so črešne ž vse obrane se ne vrnemo pred jesenskim taborom.
Tanja in Rok
5.431 Responses
Opasna sta mi vdva, ni kaj. Za energijo se pa ob taki zaki salami tud ni bvo za bat.
Zdaj pa še tvoj puf za Savencev arhiv o potepanju z Julijo po Jammuju in Kashmirju. Čeprav ma to že mav sivo brado, pa ker boš glih pisu pokn še na što stran. Bo za vse nas fejst zanimivo za prebrat. Vemo v glavnem sam za Stok Kangri.
Ajde kundija, mejta se.
Ko noben nč ne zine, se bom pa spet jes oglasu, da nav dolgcajt.
Sta z 2 : 1 bva tk kr solidna (vda je vržeh vreme). Ko sma z Zdenčo naskakovava Čopa, sma najmanj dvabart spokava von po Ladji, pa ni bvo krivo vreme. Prvič sma na Turncu tk dolgo malcava, da sma ugotoviva, da nama ž mav cajta zmankuje. Drugič pa ni bva vržeh malca. Sma si kr priznava, da cvikama – pa spet Ladja. No tretjič, 4. avgusta 1984 pa nisma meva več izgovora. Bvo je čudovito in uživaško.
Torej Zdenč- Cigi : Čop = 3 : 1. Se ga mi spet lušta. Morda bo pa letos s kakmo tečajniko Cigi-T : Čop 4 : 2. Izenaču pa nikol nam. Tej je bil Čop še kr orng tura za ta prave alpiniste. Pa najbrž dons tut ni drugač. Dokler ga ne zlezeš, nekam nis ta prav !!!
To se pa čuje kot izziv. No tot Čop je nekleh v mojmo plano, kk, gda, s komo pa je svda še vprašane.
J&K bom spraju tot što gr, mam pa en vlek problem, da je tško en mesnc sprajt v kratek in zanimiv članek, pa še vseh hribu ne vem kk so se rkli, saj sma jih obletava brez pravga plana. Izberava prav prvinsko, ker se nama je dopadu 🙂
Ma kak izziv, za slehernega klasičnega alpinista obveza. In to glede na tvoje sposobnosti – čim prej !!! Lah gremo pa skop, jes mam mav v planu enga, ko se boji izpostavljenosti. Tam v tsti slavni prečki (vsaj včasih je bva) sploh nav šteku, ke je :)))
B bvo pa fajn če b take zanimive zgodbe delili z nami, jih opremli s kako sliko al pa celo s kakim predavanji ob piru!
Pismo Rok, včasih pa ja sploh nismo fotkali al pa čudno mav. Ne vem če mama z Zdenčo iz Čopa sploh kako foto.
vstrajnost je vrlina uspešnih!!!
In dragi Gašper, naj tako ostane tudi v vaši generaciji.
Cigi, važna je zgodba, slike so pa pika na i!