Sprva je bil planiran tabor v Paklenici, ki pa je zaradi ne najbolj obetavnih vremenskih napovedi padel v vodo. V organizaciji Boštjana (Boško) smo nato cilj na hitro prilagodili vremenu in trenutnim razmeram primerno. Odločili smo se, da bo najbolj sigurno, če se podamo na Primorsko, in sicer v Vipavsko dolino.
Z Gašperjem Z. sva na pot krenila že v soboto zjutraj, Boško in Modri pa sta se nama pridružila v nedeljo. Po prihodu na parkirišče pod Gradiško turo je termometer v avtomobilu kazal komaj stopinjo nad ničlo in hitro nama je postalo jasno, da bo treba poiskati sonce, sicer bo prstom trda predla. Zato sva se tudi odločila za malenkost bolj oddaljeni sektor nad Miklavom, ki bi ga naj sonce prej obsijalo. Ko prispeš do majhne cerkvice v gozdu, ti pogled takoj uide nad cerkev, kjer uzreš izrazite plošče, ki jih je skorajda nemogoče spregledati. Preplezala sva SMER ČEZ PLOŠČO V/IV,145m in NIKOLAJEVO SMER IV/II, 375m. Razen tistih plošč, plezarija nič posebnega, na trenutke celo mučno izogibanje vsem travam in drevju v smeri. Po prihodu na vrh hriba sva sestopila po markirani poti v dolino. Prespala sva v gozdičku ob parkirišču, kjer naju je zjutraj prebudila cela »vojska« planincev. Noč sicer takšna za »juckat«, jasno nebo in tišina ob ne preveč nizkih temperaturah. Po zajtrku sta se nama pridružila Boško in Modri. Ob kavici smo se dogovorili, da jo mahnemo proti sektorju Ura. Po prihodu pod steno eno samo razočaranje… trave, grmovje, trave, vmes malo skale in zopet trave, o svedrovcih in klinih pa ne duha ne sluha… Tako nekako je vse skupaj izgledalo. Verjetno v ta sektor v zadnjem času le redko zaide kakšna naveza, če sploh?! Na hitro smo se prestavili v sektor Steber, saj nas je že pošteno priganjal čas. Boško in Modri sta se namenila v smer STEBER + ZGORNJA VARIANTA STEBRA IV+/III, 160m in nato ponovila še smer JESENSKA IV, 110m. Zaradi »prometa« v steni sva z Gašperjem izbrala drugo, malenkost krajšo smer PREIZKUŠNJA V+/IV, 105m. Po »abzajlu« in pristanku na tleh sva se hitro odločila, da je bilo za ta vikend dovolj teh poraščenih smeri. Tej odločitvi je botrovalo tudi dejstvo, da je bila za ta čas topla in lepa nedelja in temu primerno tudi število navez v steni.
Naš dobro izkoriščen dan smo zaključili ob pivu in pici v bližnji piceriji, kjer je beseda tekla o vsem mogočem… Ker ob dobri družbi in pivu čas hitro beži, tudi tokrat ni bilo nič drugače. Pogled na uro in »u šit kejk je že ura«, pa nam je bilo jasno, da ni druge, kot da jo mahnemo proti domu.
SAYONARA
Boštjan, Peter, Gašper Z. in Aleš