Danes me je, kot bivšega Slovenjgradčana, doletela čast naveze s Saxom (Sašom Prosenjakom), aktualnim načelnikom AK Slovenj Gradec.
Na hitro sva se zmenila, da greva, če bo sploh vreme; napovedi so bile kilave. Ampak probat je pa treba. Ob podobni napovedi sva s Stančem Lodrantom pred 14 dnevi v sodri in dežju bežala izpod stene.
Pristopala sva v megli, Turn se na dostopu sploh ni dal videti. Občasno se je nasmehnil izza meglic, ves temačen od mokrote. Čeprav sem v mislih nosil s seboj nekaj pacientov iz nočnega dežurstva, je bil korak dober. Pod steno sva si na hitro prikimala, da vstopiva, kljub mokremu bleščanju apnenca. Prečko sva oba poznala in Sax jo je potegnil v enem 70m zamahu, jaz sem nadaljeval in v dobrih 2 raztežajih sva bila pod ključnimi mesti. Sax je mojster vertikale, kar je pokazal danes v mokri petici. Ocena je konkretna tudi pri suhi skali, danes pa so bile šalce (grifi) polni vode. Meni je največ preglavic delal vstopni raztežaj samega stebra, preprosto sem se preveč zagnal v previs. Ko sem kasneje upočasnil korak in začel uživati v dobri, a mestoma še vlažni skali, si prišli tisti dobri občutki, ki jih ne kar tako zamenjaš za karkoli. S celo smerjo sva opravila v manj kot treh urah, pa nisva nič hitela. Samo za trenutek sva se umaknila v levo smer (Nordkante), ker nama je zmanjkalo friendov (smer razen stojišč ni veliko kaj navrtana oz. nabita). Kar nekaj pa je zank okoli naravnih skalnih mostičkov. Prvič sem uporabljal lahek walkie-talkie za komunikacijo v navezi in moram reči, da se dobro obnese.
Zares krasen dan, hvala Bogu. Doma sva bila hitro, bilo je še časa za nekatere nedeljske obveznosti…
Več najdete na http://www.mountaininfo.eu/rock/alpinklettern/klettertour/touren/oestlicher-nordkantenpfeiler.html
