Kakršna koli je ž bva šta zima letos, je je z jutršnem dnem fertik! Na zadn zimski dan mi je le uspevo plat prvi žlih v šti sezoni. Razmere, predvsem pa vola mi nista dale, da bi v šti sezoni prej napadu. Gvišno je mavo vržeh tot let. No kkr koli, gruntu sm na furane pršiča za vikend pa tot ni bovo tk ko b mrvo bt. Zutra iskorito še zadn dan gondole, se potegnu do konc smučišča in naprej na Končnikov vrh. Na poti grta je pihavo, da je bovo kr hodo, na vrho pa ko da b ga odrezo, nč, pravo brzvetrje. Ž od dole sm si nagledo žlih, ki ga še nisn plo in v upanjo, da nam faliv se poženem proti drugi lukni od Končnikovga do Križnikovga vrha. Razmere trde, ledeno, nekleh mavo napihanga suhga snega, bol spoda pa ritje v zmrzjeni plazovini. V Križniko se počas sprajim, ko dov po istem zliho v stilo profiča prfura Pavli. K’kr je furu sn biv zihr da je Karničar, ki sn ga sreču zjuto na gondoli. Pavli je mev dojst za dons, kr že 14 dni rovari po žliha. Js pa svda še ne, pa sn se zagnav še v Kepsov žlih, kjer sta m nasprot glih pršva Štehi in Gozdni.
Po prvih dveh žlihah v šti zimi sm mev dojst. Na poti v dolino sn se ostaju še na pogostiji, ki so jo za zaključek sezone 2010/11 prprajli veterani škijana na Peci.
