V prvih treh mesecih sem veliko časa preživel v plezalnem duhu, kar je posledica brezposelnosti . Jo je pač treba izkoristiti:)) Opravil sem kar nekaj lepih vzponov predvsem v slapovih. Tako sem splezal lep a ne preveč zahteven slap Peričnik v navezi z Gašperjem Fašunom . Prav tako sva preplezala klasike v Tamarju… na kar pa se je naslednji dan moje življenje postavilo na glavo. V navezi Matej, Gašper ter jaz smo se odpravili do slapu Lucifer, kjer je bil namen preplezati eno izmed kombiniranih smeri. Ampak fino se je ogreti pred tem v tej zlati klasiki…tako smo zarinili v desni krak Luciferja. Vse je šlo gladko, a glej ga zlomka, ko se v slapu naklonina zniža, je nenadoma Matej zgrmel kar dobrih 25m oziroma dobrih 10m pod sidrišče, kar je pomenilo hud zlom hrbtenice…posledično velike bolečine, kar je bilo na sidrišču zaznati preko Matejevih krikov… ja nič Gašper ti pokliči GRS jaz pa sem takoj začel pripravljati za spust do Mateja, kar je bila povsem krizna situacija saj sva na sidrišču ( na dveh lednih vijakih 13,16.) Ostala skoraj brez opreme. Ja res pride prav znanje vrvne tehnike ter iznajdljivost. In akcija je stekla… Tako Matej zdaj pridno okreva. Posledično sem potreboval nekaj lažjih tur v hribih predvsem pa mir za iskanje odgovorov na vprašanja, ki se ti pojavljajo v glavi….
In ko sem začel že pridno trenirati ter pripravljati na odpravo smo se SMAR-ovci odpravili v Bavarske Alpe, kjer smo imeli otežene razmere zaradi nestabilne snežne odeje in slabega vremena
In prišel je dan, ki mi je za večno zaznamoval življenje. Pri zdrsu Domna, žal usodnem, je odšel iz mojega življenja prvi soplezalec ter dober prijatelj… Ja res nisem več sploh vedel, kaj je prav in kaj ne… In pa misel v glavi (a je sploh prav da se še s kom navežem na vrv) me je pripeljala do tega da sem sam potihem naredil nekaj solo vzponov. Ko pa se je glava spet nekoliko umirila sem ponovno prejel klic, da nas je zapusti prijatelj, ki je bil večkrat moj soplezalec…. ja fak kaj pa je letos….
Vsi ti dogodki so me skorajda spravili v grob…. Med solo vzponom po dorkini smeri v mali Raduhi se mi je odlomil stop… z zadnjimi močmi sem se obdržal in hkrati začel zavedati da življenje teče naprej in da smo ljudje minljivi…. In treba ga je na polno živeti in se zavedati vseh lepih trenutkov, ki jih preživimo z kolegi tudi če niso več z nami. Po malo daljšem okrevanju glave sem začel spet malo plezati. Ter na polno trenirati….
Nekaj vzponiv:
Mala Raduha / Plate (solo) Mala Raduha / Dorkina smer (solo) Velika Raduha / Steber Velike Raduhe (solo) Peca / Koroška smer (solo) Peca/ članska smer (solo) poskus v slapu Rinka ( Sašo Žitnik) mali maraton v logarski dolini- Palenk, Ivovci, Kristal, Sušica, kaskade, avtocesta (solo (Sašo Žitnik)) Martuljak/ Lucifer (Nik Mirhashemi), katarza (Sara Jaklič, Kurt Ross), Peričnik ( Gašper Fašun) Peca/ Piskovnik prv. smer (Gašper Fašun) BIDEAN NAM BIAN EAST/ Neanderthal VII/7 ( Škotska) ( Will Harris) Klemenča peč/ vesele nigice, Friko, Cvetoča, Mrtvaški pajek, Rumena puščica, Paranoik ( Tjaša Kolar, Gašper Fašun, Andrej Gradišnik) Dolgi hrbet/ Teranova smer ( Tjaša Kolar) Ledinski vrh/ Skovirjeva smer ( solo, Matej Balažič) Planjava/ SZ greben ( Žiga Rozman, Tjaša Kolar) Rote Wand/ Weg der alten Manner ( Andrej Gradišnik) Osp/ Netopir, Medo ( Andrej Gradišnik, Tjaša Kolar) Aniča Kuk/ Klin ( Borut Demšar, Tina Kojadin) Pred ostenje Križevnika/ Dah jeseni ( Borut Demšar)
Pa varno v hribih!
